Gotowe bibliografie tematyczne / Evropská filozofie

Gotowa bibliografia na temat „Evropská filozofie”

Autor: Grafiati

Data publikacji: 27 lipca 2024

Data aktualizacji: 30 lipca 2024

Utwórz poprawne odniesienie w stylach APA, MLA, Chicago, Harvard i wielu innych

Wybierz rodzaj źródła:

Spis treści

Artykuły w czasopismach
Rozprawy doktorskie
Książki
Streszczenia konferencji

Zobacz listy aktualnych artykułów, książek, rozpraw, streszczeń i innych źródeł naukowych na temat „Evropská filozofie”.

Przycisk „Dodaj do bibliografii” jest dostępny obok każdej pracy w bibliografii. Użyj go – a my automatycznie utworzymy odniesienie bibliograficzne do wybranej pracy w stylu cytowania, którego potrzebujesz: APA, MLA, Harvard, Chicago, Vancouver itp.

Możesz również pobrać pełny tekst publikacji naukowej w formacie „.pdf” i przeczytać adnotację do pracy online, jeśli odpowiednie parametry są dostępne w metadanych.

Artykuły w czasopismach na temat "Evropská filozofie"

Lozar Mrevlje, Janko. "Heidegger in Hisamatsu". Ars & Humanitas 16, nr 2 (29.12.2022): 151–63. http://dx.doi.org/10.4312/ars.16.2.151-163.

Pełny tekst źródła

Streszczenie:

Članek prinaša vnovičen razmislek o nenavadni vzajemnosti evropske in japonske misli, ki se je zgodila Heideggrovi fenomenologiji in japonski, kjotski budistični misli Shin’ichija Hisamatsuja. Odgovor na vprašanje, zakaj je Heidegger vzbudil takšno zanimanje pri japonskem mislecu, je tudi odgovor na vprašanje, kaj je tisto, s čimer je Heidegger tako nenavadno izstopil iz evropske filozofske tradicije. Če drži, da je japonski misli odpiranje za evropsko filozofijo pomagalo, da doseže svoje lastno bistvo, vsekakor drži tudi obratno: tisto izmuzljivo nenavadno budistične misli (vsaj) evropskim fenomenologom pomaga jasneje razbrati Heideggrovo resnico biti. Fenomenologija resnice biti zgolj v okviru evropske filozofije se lahko izgublja v repetitivno negativnih opredelitvah, ko mora vedno znova dokazovati in kazati, da osredotočenost na zgolj bivajoče ne zadošča in da bit ni nikoli isto kot bivajoče. S to negativno potjo pa ostaja v primežu primata bivajočega. Zato bi lahko dejali, da Hisamatsu s svojo mislijo o niču Heideggrovo resnico biti sprošča v njenem bistvu kot njenem zjasnjenju mimo odpravljanja, ukinjanja, zanikanja bivajočega. Heideggru je bilo jasno, da evropska in japonska misel nikoli ne bosta stopili druga drugi za hrbet v čisto očitnost resnice drugega. Še več – da je taka ambicija v osnovi zgrešena. Drugi je tisti, ki naj ostane drugi ravno zato, da me razkriva v moji lastni enkratnosti. Enigmatičnost drugega je tista, ki pomaga k večji, boljši razjasnitvi mene samega. Zahod in Vzhod v tem oziru – to je tudi osnovna ambicija pričujočega članka – ne prinašata vzajemnosti kot istosti, pač pa vzajemno drugost, ki vzpodbuja rast lastnega. Če torej evropska pot pelje od bivajočega k biti, je – po trkih z japonskim polnim ničem – evropska pot pravzaprav še toliko bolj pot od biti k bivajočemu.

Style APA, Harvard, Vancouver, ISO itp.

Marković, Vasilije. "Sloboda veroispovesti i pojam sekularnosti u svetlu Evropske konvencije za ljudska prava". Eudaimonia, nr 3/2019 (9.04.2021): 191–220. http://dx.doi.org/10.51204/ivrs_19311a.

Pełny tekst źródła

Streszczenie:

Ovaj rad pisan je povodom Pete studentske konferencije iz teorije i filozofije prava, pod nazivom – Međunarodno i evropsko pravo, teorijski problemi. Rasprava o značenju termina sekularnosti ima ključni značaj za shvatanje odnosa religije i državnih vlasti, s jedne strane, i pojedinčeve slobode veroispovedanja, s druge strane. Ambijent tog odnosa ključan je za razumevanje ostvarivanja prava iz člana 9 Evropske konvencije o ljudskim pravima i zato je on posebno istaknut u radu, kako s aspekta istorijske geneze, tako i zbog pozitivnog pristupa. Da li sekularnost znači odvojenost države i religije ili u okviru te iste sekularnosti postoje i drugi modaliteti i koji? Gde se u tom pluralitetu odnosa u „postsekularnom“ društvu nalazi, a gde treba da se nađe naše društvo? Autor u radu prikazuje sve različitosti evropskih modaliteta i ističe da je neophodno redefinisati pojam sekularnosti u našem društvu budući da je njegova trenutna percipcija potpuno pogrešna. Prvi deo rada bavi se istorijskom genezom procesa i ideja značajnih za razumevanje slobode veroispovesti, drugi je posvećen prikazu različitih modela odnosa Crkve i države, dok treći na primerima prakse Evropskog suda za ljudska prava potvrđuje tezu da su priroda i kvalitet odnosa države i crkve ključni ambijent u kojem pojedinac ostvaruje pravo koje mu garantuju Evropska konvencija i njen član 9.

Style APA, Harvard, Vancouver, ISO itp.

Perović, Milenko A., Dragan Prole, Željko Kaluđerović, Damir Smiljanić, Una Popović, Mina Đikanović, Nevena Jevtić, Marica Rajković, Nikola Tatalović i Stanko Vlaški. "NASTAVA FILOZOFIJE U VOJVOĐANSKIM GIMNAZIJAMA U MEĐURATNOM PERIODU (Svodna studija Naučno-istraživačkog projekta 2011-2015.)". ARHE 12, nr 23 (16.06.2016): 89. http://dx.doi.org/10.19090/arhe.2015.23.89-115.

Pełny tekst źródła

Streszczenie:

<p>Naša filozofska kultura dugo je trajala u znaku nedostatka brojnih neophodnih elemenata. Nedostajala su sistematska istraživanja nacionalne filozofske baštine. Malo je knjiga, studija, ogleda, prevoda i bibliografija koji bi u svom misaonom i istraživačkom središtu imale problematiku filozofske propedeutike, metodike i didaktike filozofije, kao i same istorije filozofije. Objašnjenje za takvo stanje delom se može naći u odsustvu volje među filo- zofskim delatnicima za „podelom rada”. Ona je iznova ohrabrivana uverava- njima da ti elementi filozofske kulture spadaju u rubna područja filozofske „infrastrukture”.</p><p>Na Odseku za filozofiju Filozofskog fakulteta u Novom Sadu od početka je učvršćivano uverenje da visokoškolske studije filozofije moraju počivati na klasičnim paradigmama evropske filozofske kulture, ali ne nikako uz suspenziju interesa za proučavanje vlastite nacionalne filozofske baštine. Taj se interes opredmetio u trogodišnjem naučno-istraživačkom projektu „Tradicija nastave filozofije u prvim srpskim gimnazijama (Sremski Karlovci, Novi Sad)”. Na Projektu su radili nastavnici i saradnici Odseka za filozofiju, a finansiran je od strane Ministarstva nauke i zaštite sredine Republike Srbije. Rezultati Projekta su objavljeni u četiri sveske tematskog zbornika „Pro- paideia” (2008-2010). Na Odseku za filozofiju – na tragu iste istraživačke orijentacije – nastavljen je rad na rekonstruisanju vrednosti nacionalne filo- zofske baštine u drugom naučno-istraživačkom projektu „Nastava filozofije u srpskim gimnazijama Vojvodine u međuratnom periodu”. Rezultati tih istraživanja objavljeni su u četiri sveske zbornika „Propaideia” (2011-2014), kao i u ovoj svodnoj studiji. Studija sadrži sažete saradničke prikaze svih tema koje su činile projekat.</p>

Style APA, Harvard, Vancouver, ISO itp.

Chevrel, Yves, i Petruša Golja. "Prevodi in njihov doprinos k oblikovanju evropske kulturne dediščine". Ars & Humanitas 17, nr 1 (6.09.2023): 11–23. http://dx.doi.org/10.4312/ars.17.1.11-23.

Pełny tekst źródła

Streszczenie:

Možnosti, za katere se je odločila šesterica del, objavljenih med leti 2004 in 2019, nas spodbujajo k izoblikovanju zgodovine, ki bo prikazala doprinos prevodov k evropski kulturni dediščini. Ti predstavljajo vlogo kulturnih transferjev na področjih religije in filozofije, zgodovinopisja, prava in znanosti. Zgodovina prevodov, ki neprekinjeno krožijo po Evropi, je tako še posebej ustrezno orodje za razumevanje oblikovanja »evropske civilizacije«.

Style APA, Harvard, Vancouver, ISO itp.

KARAPETROVIĆ, MILENA. "NASLJEĐE METAFIZIČKOG KLUBA: PRAGMATIZAM ČARLSA SANDERSA PERSA". Arhe 26, nr 32 (18.06.2020): 199–217. http://dx.doi.org/10.19090/arhe.2019.32.199-217.

Pełny tekst źródła

Streszczenie:

Pragmatizam kao filozofski pravac obično je na marginama interesovanja u okviru evropske kontinentalne filozofije. Najćešće se interpretira uopšteno imajući u vidu glavno načelo o korisnosti i posljedicama ideja, te se označava kao antimetafizičko i pojednostavljeno razumijevanje filozofije. Osim toga, za neke predstavnike, s obzirom na širinu njihovog obrazovanja i zanimanja, glavni naučni doprinos se vezuje za druge oblasti. Kod Vilijama Džejmsa to je psihologija, a kod Džona Djuija – pedagogija. U potpunosti na marginama ostaje djelo Čarlsa Sandersa Persa. Cilj ovog teksta je da pokaže da su razlozi zanemarivanja Persovog rada dobrim dijelom uslovljeni i kontekstom u kome nastaje njegova filozofija. Zato je neophodno fokus staviti na sljedeće teme: razvoj američke filozofije i nastanak pragmatizma, ključna određenja pragmatizma u Persovim spisima, osnovne razlike između radikalnog empirizma, pragmaticizma i instrumentalizma.

Style APA, Harvard, Vancouver, ISO itp.

Lorber, Lučka. "Mednarodna prepoznavnost Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru". Journal for Geography 8, nr 1 (15.06.2013): 147–60. http://dx.doi.org/10.18690/rg.8.1.3901.

Pełny tekst źródła

Streszczenie:

Oddelek za geografijo je mednarodno prepoznaven v ožjem regionalnem, evropskem in globalnem prostoru. Pri razvoju geografske stroke se povezuje z geografskimi oddelki drugih univerz, prav tako pa veliko pozornost namenja proučevanju obmejnih in čezmejnih prostorskih problemov. Na področju znanstvenoraziskovalnega in izobraževalnega dela ima pomembno vlogo pri razumevanju prostorske stvarnosti v širšem kontekstu proučevanja družbenih, kulturnih in političnih vidikov značilnih za posamezno obdobje v zadnjih petdesetih letih. Mednarodno delovanje študentov in profesorjev se je še posebej razmahnilo po vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Profesorji sodelujejo na mednarodnih znanstvenih kongresih, gostujočih predavanjih in na poletnih šolah. Mednarodna aktivnost se odraža v vedno večjem številu objav znanstvenih člankov v uglednih mednarodnih revijah in prispevkih v znanstvenih monografijah. S sodelovanjem v znanstvenoraziskovalnih projektih se krepi mednarodna prepoznavnost Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru.

Style APA, Harvard, Vancouver, ISO itp.

Vidmar, Luka. "Tine Germ: Smrt kraljuje povsod in bela Smrt triumfira: Valvasorjevo Prizorišče človeške smrti v evropskem kontekstu". Ars & Humanitas 11, nr 1 (31.07.2017): 232–34. http://dx.doi.org/10.4312/ah.11.1.232-234.

Pełny tekst źródła

Streszczenie:

Tine Germ: Smrt kraljuje povsod in bela Smrt triumfira: Valvasorjevo Prizorišče človeške smrti v evropskem kontekstuLjubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 2015, 176 strani, 68 ilustracijUmetnostni zgodovinar Tine Germ je v zadnjih letih Valvasorjevemu delu Theatrum mortis humanae tripartitum iz leta 1682 posvetil vrsto raziskav, njihove ugotovitve pa je leta 2015 razširil in povezal še v monografijo Smrt kraljuje povsod in bela Smrt triumfira. Raziskave so bile vsekakor potrebne: Prizorišče človeške smrti je bilo namreč do tedaj v slovenski umetnostni, literarni in kulturni zgodovini kljub pomembnosti avtorja in kljub primerljivosti z najkvalitetnejšimi sorodnimi deli iz drugih evropskih dežel skoraj prezrto ali vsaj zelo pomanjkljivo obravnavano. Raziskave so bile tudi uspešne: prvič so prinesle poglobljeno ikonografsko analizo omenjenega polihistorjevega dela in prvič obširneje opisale njegovo mesto v sočasni evropski likovni in literarni umetnosti. Iz uvoda k monografiji Smrt kraljuje povsod in bela Smrt triumfira je jasno razvidno, da je bilo to mogoče najprej zato, ker je avtor kritično dekonstruiral tradicionalne paradigme, zlasti (umetnostnih ali literarnih) »centrov« oziroma »obrobij«, pa tudi (slogovne ali idejne) »naprednosti« oziroma »zaostalosti«, ki so v humanističnih vedah ovirale in v določeni meri še vedno ovirajo neobremenjeno raziskovanje del, kakršno je Prizorišče človeške smrti. Germova monografija nas tako že na začetku implicitno opozarja, da čaka na temeljitejšo znanstveno obravnavo še veliko umetniških in literarnih del, nastalih na Slovenskem v srednjem in zgodnjem novem veku, ki smo jih puščali ob strani zaradi različnih predsodkov, oblikovanih v 19. in 20. stoletju.

Style APA, Harvard, Vancouver, ISO itp.

Pełny tekst źródła

Streszczenie:

Style APA, Harvard, Vancouver, ISO itp.

Pešec, Sebastijan. "Praznina, etika, nihilizem". Ars & Humanitas 16, nr 2 (29.12.2022): 77–89. http://dx.doi.org/10.4312/ars.16.2.77-89.

Pełny tekst źródła

Streszczenie:

V članku bom orisal nekatere ontološke lastnosti budizma mahāyāna in klasičnega daoizma, s posebnim ozirom na pojmovanje praznine. Ta ontološki koncept ima v obeh tradicijah pomembne etične in soteriološke implikacije, ki jih bom na kratko predstavil in jih med seboj primerjal ter navedel nekatere podobnosti in razlike med obema tradicijama. Med eksplikacijo teh tem se bosta pojavili dodatni vprašanji, ki se nanašata na precej pogosta predsodka, izhajajoča zlasti iz evropske filozofske tradicije. Prvi očita budizmu in daoizmu, da sta filozofsko manjvredna zaradi neločljivega prepletanja filozofije in religije ter tudi teorije in prakse. To prepletanje bom zagovarjal skozi optiko razumevanja mahajanskega budizma in klasičnega daoizma kot simbolnih form. Drugi očitek se nanaša na nihilizem, natančneje na nihilizem moči in odgovornosti. Mahajanski budizem in klasični daoizem bom najprej zagovarjal na ontološki, nato pa še na soteriološko-etični ravni ter pokazal njun nenihilistični značaj in nenihilistične možnosti interpretacije.

Style APA, Harvard, Vancouver, ISO itp.

Vulic, Milos. "POLITIČKA FILOZOFIJA ORDOLIBERALIZMA: FENOMEN SOCIJALNO-TRŽIŠNE PRIVREDE". Srpska politička misao 77, nr 3/2022 (27.09.2022): 137–58. http://dx.doi.org/10.22182/spm.7732022.7.

Pełny tekst źródła

Streszczenie:

U ovom radu bavićemo se ordoliberalnom političkom filozofijom i socijalno- tržišnom privredom, kao njenim ključnim fenomenom. Cilj nam je da pokušamo da pokažemo razvojni put pojma, njegovu inicijalnu percepciju, ali i njegovu kasniju recepciju. U prvom delu rada se analiziraju izvori socijalno-tržišne privrede, od kojih se kao osnovni izvor izdvaja hrišćanska socijalna doktrina, koja je rođena kao reakcija na ekonomsko-političke probleme. Posebna pažnja posvećena je papskim enciklikama, koje čine osnov hrišćansko-demokratske ideologije. Drugi deo je posvećen razvoju socijalno tržišne privrede. U njemu se bavimo nastankom Frajburške škole i mišlju njenih glavnih predstavnika, koji će u liberalnu tradiciju uvesti koncept poretka, zbog čega će ostati poznati kao pripadnici ordoliberalizama. Treći deo analizira sistematizaciju socijalno-tržišne privrede, sa posebnim osvrtom na odnos filozofija ordoliberalizma i neoliberalizma, u smislu njihovih sličnosti i razlika. U tom delu se bavimo i međunarodnim kontekstom ove političke filozofije kroz formiranje Društva Mont Pelerin. U poslednjem delu rada razmatra se recepcija socijalno-tržišne privrede, u nemačkom i evropskom kontekstu sa zaključkom da u vremenima ponovnih globalnih kriza, vrednosti koje ordoliberalna politička filozofija i fenomen socijalno-tržišne privrede nose sa sobom mogu ponovo doprineti odgovornosti među ekonomskim i političkim akterima.

Style APA, Harvard, Vancouver, ISO itp.

Więcej źródeł

Rozprawy doktorskie na temat "Evropská filozofie"

Stevan, Bradić. "Režimi čulnosti u modernom evropskom pesništvu (Georg Trakl , T.S. Eliot, Miloš Crnjanski)". Phd thesis, Univerzitet u Novom Sadu, Filozofski fakultet u Novom Sadu, 2016. http://www.cris.uns.ac.rs/record.jsf?recordId=101374&source=NDLTD&language=en.

Pełny tekst źródła

Streszczenie:

U disertaciji se pokazuje na koji način moderni režim čulnosti učestvuje u konstituisanju modernog evropskog pesništva i kako ono kao odgovor na njegove propozicije, sebi svojstvenim strategijama, uspostavlja alternativne režime, pretendujući da izvrši preraspodelu čulnosti. Istraživanje se koncentriše na poeziju T. S. Eliota, Georga Trakla i Miloša Crnjanskog, kao nomoteta modernizma u njihovim nacionalnim književnostima.
Polazište ove disertacije je shvatanje prema kome ljudska čulnost nije uslovljena samo fiziološkim procesima, već je, takođe, oposredovana kulturnim konstruktima, formiranim u na određenom mestu i u određenom vremenu, čime se čulnost razumeva kao istorijski i kulturno proizveden način spoznaje i razumevanja. Kao obrazloženje ovog stava u radu se daje rekonstrukcija istorijskog kretanja mišljenja o čulnosti, od Kanta i Baumgartena, preko Šilera, Fihtea i Novalisa, do Hegela, Marksa i Ničea. Teorijsko težište rada je, međutim, mišljenje savremenog francuskog filozofa Žaka Ransijera. On pokazuje kako je čulnost organizovana u određene strukture, koje su objedinjene u onome što on naziva režimom čulnosti, kao sistemom očiglednih činjenica čulnog opažanja koje istovremeno ukazuju na postojanje nečega
zajedničkog, ali i na podelu koja određuje delove i pozicije unutar zajednice, kao i način na koji individue učestvuju u ovoj podeli. Odnos između režima čulnosti i književnosti zavisi je od njenog institucionalnog mesta u datoj zajednici, a Ransijer u ovom smislu prepoznaje tri velike konfiguracije: etiči režim slika, reprezentativni režim i estetski režim. Budući da je naše istraživanje istorijski locirano u periodu modernosti, za njega će biti presudan estetski režim u kome se forme opažanja stvarnosti i forme umetničkog stvaranja poklapaju, što znači da književnost može da se razume kao estetska praksa (stgrč. aisthesis, čulno opažanje, praxis, delatnost sobodnih ljudi). Ovo joj omogućava da interveniše u režimu čulnosti, odnosno da vrši preraspodelu onoga što je vidljivo i izrecivo.
Da bi se pokazalo kako se ova intervencija odigrava, potrebno je izložiti središnje mehanizme režima čulnosti u kome se moderno pesništvo javlja, što činimo tako što posežemo za analizama modernih istoričara čulnosti (Jute, Hiršfelder, Smit, Klasen, Hauz, Brodel, Korben, Onfre itd). Njihovi uvidi omogućavaju nam da skiciramo stanje u domenima vida, sluha, mirisa, ukusa i dodira, koji su pozornica na kojima se odigrava data estetska praksa.
Središnji deo rada je analiza poezije Eliota, Trakla i Crnjanskog, odnosno načina na koji ovi pesnici teže da, kao odgovor na iskustvo fragmentacije i kompromitovanja transcendencije, prateći pesničku misao formiranu sa romatizmom i simbolizmom, prevaziđu okvire modernog režima čulnosti i pronađu osnov novog režima. Svaki od pesnika, uprkos konsenzusa oko poetičkih pretpostavki, nudi različit odgovor na ovaj probem, budući da na različit način konstruiše figuru modernog čoveka i sliku stvarnosti u kojoj se on našao. U modernoj stvarnosti oni vide gubljenje identiteta subjekta, prouzrokovanu ili nedostatkom svesti o sopstvenoj natčulnoj suštini ili nedostatkom dobre zajednice posredstvom koje se uspostavlja njegova stabilnost. Eliot kritikuje i odbacuje modernog čoveka jer se u potpunosti okrenuo materijalnoj stvarnosti, Trakl ga pokazuje u njegovoj neprestanoj oscilaciji između žrtve i zločinca, dok ga Crnjanski vidi kao pripadnika populacije
prema kojoj je režim počinio neiskupivu nepravdu. Kao alternativu i mogućnost iskupljenja ovi pesnici nude različite odgovore, od zajednice vernika okupljenih oko išekivanja natčulnog (Eliot), preko ruralnih fiturgijskih zajednice koje bi čuvale dinamičku granicu sa divljinom i spoljašnjošću (Trakl), do simulakruma nacionalne zajednice koja bi bila garant smisla i ovozemaljske radosti pojedinca (Crnjanski). U disertaciji se, konačno, nudi i osvrt na ambivalentne efekte njihovog pesništva u zajednicama u kojima se ono javilo.

Style APA, Harvard, Vancouver, ISO itp.

Němeček, Radim. "Evropská hermetická filozofie 18. století". Master's thesis, 2006. http://www.nusl.cz/ntk/nusl-267386.

Pełny tekst źródła

Streszczenie:

V první kapitole bude vysvětleno, co je hermetismus a jeho význam pro člověka, vztah hermetismu k imaginaci a vztah k jiným filozofiím. Vysvětlíme rovněž, v jakém významu budeme pojem používat. V druhé kapitole bude nastíněna geneze hermetismu a jeho vliv na společnost, charakteristika jeho nej silněj ších proudů do 17. století. Následovat bude krátký exkurz od 19. století do současnosti. Třetí kapitola bude věnována charakteristice "ducha doby" a paradigmatům 18. století, nastínění oficiální filozofie a kultury epochy. Zmíníme také názory pozdějších filozofů píšících o osvícenství. Čtvrtá kapitola bude poj ednávat o nejrůznějších hermetických řádech a spolcích, nedílnou součást tehdejší doby. Vysvětleny budou jejich cíle, tendence , vliv na společnost, vědu a poli tiku. Pátá kapitola představí vybrané osobnosti hermetické filozofie 18. století, jejich život, myšlenky, vliv a význam. V šesté kapitole rozebereme reflexe hermetismu a alchymie u Carla Gustava Junga i jiných autorů. Konečně sedmá kapitola bude věnována vlivu hermetismu na vybrané význačné osobnosti tehdejšího kulturního života.

Style APA, Harvard, Vancouver, ISO itp.

Potoček, Jan. "Robert Burton: Melancholie v raně novověké evropské společnosti". Master's thesis, 2018. http://www.nusl.cz/ntk/nusl-383884.

Pełny tekst źródła

Streszczenie:

The aim of this thesis is to provide a close reading and a philosophical and anthropological interpretation of Burton's understanding of the concept of melancholy (as well as the concept of the human being and the world) as it is presented in his work The Anatomy of Melancholy. The primary objective will be gradually to respond to the following questions: How did Burton perceive the concept of melancholy? How did he make use of it within his notion of the melancholic world? Based on this, his vision of a remedy to the melancholic disease afflicting the whole world, together with the form of this treatment presented in The Anatomy of Melancholy will be thereafter shown and explained. This task will be preceded by an analysis situated on the edge between the history of ideas and intellectual history, cultural history, and philosophical anthropology with a small overlap with the history of mentalities. This analysis will firstly reveal the diversity and rich history of the concept of melancholy and, subsequently, open up the intellectual milieu and ideas which form the basis of Burton's notion of the problem of the melancholic world and its treatment. This thesis, especially in its final part, will rely on a contextual reading of The Anatomy of Melancholy. In order to acquire an overall...

Style APA, Harvard, Vancouver, ISO itp.

Čtvrtník, Mikuláš. "Duchové dějiny v kontextu české a evropské historiografie 19. a 20. století". Doctoral thesis, 2015. http://www.nusl.cz/ntk/nusl-349326.

Pełny tekst źródła

Streszczenie:

The main thematic scope and basis of the PhD thesis is the specific movement in the historiography called duchové dějiny (in English partly misleading translation intellectual history) in the form, in which it was developed in German speaking lands as Geistesgeschichte, and in the Czech historiography as duchové dějiny outlined by Zdeněk Kalista. In the PhD thesis duchové dějiny is put into the wide context of the development of historical thinking and methodology in the 19th and 20th century. The PhD thesis treats the subdiscipline of duchové dějiny in many perspectives and at different levels and thematically is not enclosed by the boundaries of the duchové dějiny itself. The duchové dějiny is here in a way an optics through which one line of historiography and historical thinking in the 19th and 20th century is observed, treated and interpreted. The PhD thesis also aims to connect the history and its methodology with the archivistics and archival theory. In this way proposes the thesis certain solutions. Nowadays, duchové dějiny belongs rather to the marginal movements or subdisciplines in the historiography in the Czech and German speaking lands, contrary to intellectual history in Anglophone areas. In spite of this the PhD thesis tried to show, that the duchové dějiny is still alive,...

Style APA, Harvard, Vancouver, ISO itp.

Książki na temat "Evropská filozofie"

Matula, Jozef. Florentine platonism and Central Europe: Florentinischer Platonismus und Mitteleuropa. Olomouc: Univerzita Palackého, 2001.

Znajdź pełny tekst źródła

Style APA, Harvard, Vancouver, ISO itp.

Evropanství a národní identita (1999 Brno, Czech Republic). Evropanství a národní identita: Sborník z konference Evropanství a národní identita uspořádané ke dni 11. listopadu 1999 Centrem pro evropská studia při Katedře filozofie a občanské výchovy Pedagogické fakulty MU v Brně. Redaktorzy Goňcová Marta i Masarykova univerzita v Brně. Centrum pro evropská studia. Brno: Masarykova univerzita, 2000.

Znajdź pełny tekst źródła

Style APA, Harvard, Vancouver, ISO itp.

Halík, Tomáš. Vzýván i nevzýván: Evropské přednášky k filozofii a sociologii dějin křesʹtanství. Praha: Lidové noviny, 2004.

Znajdź pełny tekst źródła

Style APA, Harvard, Vancouver, ISO itp.

Cvetićanin, Neven. Evropska desnica između mača i zakona: Praktična filozofija Karla Šmita. Beograd: Filip Višnjić, 2004.

Znajdź pełny tekst źródła

Style APA, Harvard, Vancouver, ISO itp.

Čermák, Vladimír. Antigona, Beckett, Kafka: Myšlenkové souřadnice. Brno: Janáčkova akademie múzických umění v Brně, 2015.

Znajdź pełny tekst źródła

Style APA, Harvard, Vancouver, ISO itp.

Holloway, Betsy. Catechism: Intimations of Feline Immortality. Persimmon Press, 2002.

Znajdź pełny tekst źródła

Style APA, Harvard, Vancouver, ISO itp.

Streszczenia konferencji na temat "Evropská filozofie"

Lobnikar, Branko, Brigita Krsnik Horvat i Kaja Prislan. "Podoba raziskovalcev in pomen komuniciranja znanosti v Sloveniji – Evropska noč raziskovalcev 2019". W Organizations at Innovation and Digital Transformation Roundabout. University of Maribor Press, 2020. http://dx.doi.org/10.18690/978-961-286-388-3.31.

Pełny tekst źródła

Streszczenie:

Sašo Dolenc, fizik in filozof, komunikator znanosti, pravi, da znanstveniki opravljajo (vsaj) štiri različne vrste intelektualnih opravil, ki so vse za družbo izjemno pomembne: (a) ustvarjajo nove ideje, (b) vrednotijo ideje, (c) vrednotijo strokovnjake, ki govorijo v imenu posamezne stroke ter (d) javno zagovarjajo in predstavljajo ideje, ki so sprejete v znanstveni skupnosti. Del projekta SAWE – Varni z znanostjo – v okviru Evropske noči raziskovalcev 2019 je bila tudi študija o podobi znanosti in raziskovalcev v Sloveniji. V raziskavo je bilo vključenih 613 anketirancev. Rezultati so pokazali, da anketiranci slovenske raziskovalce dojemajo kot zelo koristne za družbo, usmerjene v prihodnost, odgovorne in prizadevne. Anketiranci ocenjujejo, da znanost v Sloveniji prispeva k razvoju Slovenije in je koristna družbi, čeprav več kot tretjina vprašanih meni, da gre za slabo plačan poklic. Več kot 75% vprašanih se strinja s trditvijo, da lahko znanost olajšala vsakdanje življenje. Avtorji zaključijo prispevek z razpravo o pomembnosti komuniciranja znanosti.

Style APA, Harvard, Vancouver, ISO itp.

Oferujemy zniżki na wszystkie plany premium dla autorów, których prace zostały uwzględnione w tematycznych zestawieniach literatury. Skontaktuj się z nami, aby uzyskać unikalny kod promocyjny!