Artículos de revistas sobre el tema "Arhivsko gradivo"
Siga este enlace para ver otros tipos de publicaciones sobre el tema: Arhivsko gradivo.
Crea una cita precisa en los estilos APA, MLA, Chicago, Harvard y otros
Consulte los 50 mejores artículos de revistas para su investigación sobre el tema "Arhivsko gradivo".
Junto a cada fuente en la lista de referencias hay un botón "Agregar a la bibliografía". Pulsa este botón, y generaremos automáticamente la referencia bibliográfica para la obra elegida en el estilo de cita que necesites: APA, MLA, Harvard, Vancouver, Chicago, etc.
También puede descargar el texto completo de la publicación académica en formato pdf y leer en línea su resumen siempre que esté disponible en los metadatos.
Explore artículos de revistas sobre una amplia variedad de disciplinas y organice su bibliografía correctamente.
1
Rajh, Arian. "Vrednovanje arhivskoga gradiva". Vjesnik bibliotekara Hrvatske 66, n.º 2 (2 de noviembre de 2023): 171–93. http://dx.doi.org/10.30754/vbh.66.2.1083.
Texto completoResumen
Cilj. Ovim radom, nakon objašnjenja gradiva i postupaka nad arhivskim gradivom, autor želi objasniti pojmove vrednovanja gradiva, prikazati katalog arhivskih vrijednosti i dekonstruirati odnos arhivskoga gradiva i događaja, povijesti, identiteta i drugih označenika vrijednosti gradiva. Vrijednost gradiva autor sagledava u okviru interpretativnog semiotičkog mehanizma korištenja arhivskoga gradiva u kojem ta vrijednost usmjerava korisnikovu interpretaciju prema raznim označenicima i tvori lance suplemenata te otvara prostor za korištenje, razumijevanje i prihvaćanje gradiva. Pristup/metodologija/dizajn. U radu se razmatraju određenja arhivskoga gradiva, vrednovanja i vrijednosti arhivskoga gradiva te postupci obrade arhivskoga gradiva. Autor stavlja postupke vrednovanja, uništavanja, akvizicije i odbacivanja gradiva, sređivanja i opisa gradiva u međusoban odnos, kritički koristeći arhivističku literaturu i tercijarne izvore. Za obrazloženje pojma vrijednosti te dekonstrukciju i semiotičku analizu pojma gradiva, autor koristi literaturu iz područja antropologije, arhivistike, dekonstrukcije, lingvistike, logike i semiotike. Rezultati. U radu se objašnjava postupak vrednovanja arhivskoga gradiva, njegove veze s drugim postupcima nad arhivskim gradivom, definira i katalogizira pojam vrijednosti arhivskoga gradiva, dekonstruiraju mogući odnosi vrednovanog arhivskog gradiva s korištenjem te ukazuje na mehanizam semiotike arhivskoga gradiva kao znaka. Originalnost/vrijednost. Izvornost rada očituje se u dodatnom pogledu na definicije arhivističkih postupaka, na arhivsko gradivo i njegov interpretativni potencijal – prema vrijednosti koje ono ima za različita korištenja i za različite korisnike.
2
Mušič, Dunja. "Uporaba in dostop do digitaliziranega arhivskega gradiva na primeru Zgodovinskega arhiva Ljubljana: arhivsko gradivo v digitalnem svetu". Moderna arhivistika 2, n.º 1 (1 de mayo de 2019): 96–105. http://dx.doi.org/10.54356/ma/2019/vhti6924.
Texto completoResumen
Digitalni svet predstavlja arhivski stroki vrsto izzivov, ki prinašajo številne priložnosti pri uvajanju novih oblik dostopnosti do digitaliziranega gradiva. Zgodovinski arhiv Ljubljana na spletni podstrani Digiteka objavlja digitalizirano arhivsko gradivo, ki ga hrani v svojih arhivskih fondih in zbirkah. Na obnovljeni spletni strani so dostopne digitalizirane publikacije ter trilogija poučnih filmov o arhivu in arhivskem gradivu. Najstarejše listine iz Digiteke je možno najti tudi preko spletnega mesta monasterium.net. Hiter in enostaven dostop do izbora digitaliziranega gradiva omogočajo objave na portalu SIstory. Med drugim je del arhivskega gradiva Zgodovinskega arhiva Ljubljana možno zaslediti na spletni strani Kamra in s tem posredno na portalu Europeana. Sistematičnost objavljanja arhivskih virov na spletu poveča sledljivost, dostopnost in učinkovito uporabo digitaliziranega gradiva.
3
Jenuš, Gregor, Tatjana Hajtnik, Anja Paulič y Vanja Pfajfar. "Analiza ustreznosti formatov za dolgoročno hrambo in metapodatkov pri digitalizaciji arhivske kulturne dediščine". Moderna arhivistika 1, n.º 1 (1 de junio de 2018): 135–56. http://dx.doi.org/10.54356/ma/2018/vejb5192.
Texto completoResumen
Digitalizacija arhivske kulturne dediščine sodi med ene od temeljnih nalog in procesov, ki so na podlagi arhivske zakonodaje zaupani slovenskim arhivom. Njena vloga se je skozi zadnja desetletja spreminjala. Od procesa, s katerim zagotavljamo dolgoročno materialno varstvo arhivskega gradiva, saj s pretvorbo gradiva iz analogne v digitalno obliko zavarujemo originalno arhivsko gradivo pred materialnimi poškodbami, se je digitalizacija razvila v proces, ki omogoča širšo diseminacijo arhivskega gradiva, saj z njo gradivo postane dostopnejše tako v obstoječih čitalnicah slovenskih arhivov kot tudi v virtualni arhivski čitalnici, ki jo slovenska javna arhivska mreža razvija v okviru projekta e-ARH.si. Avtorji se v prispevku posvečajo spremembam vloge digitalizacije, njene vrednosti v sodobni informacijsko-komunikacijski družbi kakor tudi konkretnim strokovnim vprašanjem, ki posegajo na področje priprave arhivskega gradiva za digitalizacijo, določitve metapodatkov ter formatov za dolgoročno hrambo, obsegajo pa tudi njihovo skladnost z mednarodnimi standardi.
4
Jenuš, Gregor, Žiga Koncilija y Tatjana Hajtnik. "Avtomatizirano prekrivanje z arhivskim zakonom varovanih osebni podatkov - anonimizacija". Moderna arhivistika 2021, n.º 2 (20 de diciembre de 2021): 149–68. http://dx.doi.org/10.54356/ma/2021/lsbo6521.
Texto completoResumen
Arhivsko gradivo je zapuščina naše preteklosti, zato vsebuje tudi takšne podatke, za katere je zakonodajalec določil, da niso dostopni vsakomur. V okviru slovenske javne arhivske mreže so javni arhivi zavezani k anonimizaciji oziroma prekrivanju z arhivskim zakonom varovanih osebnih podatkov. Avtorji v prispevku predstavijo problematiko varstva osebnih podatkov, pomena javne osveščenosti vrednosti le-teh v dobi četrte industrijske revolucije in hibridnega poslovanja. Opozorijo na pridobitve splošne evropske uredbe o varstvu osebnih podatkov in arhivske zakonodaje, ki kot enega od mehanizmov varstva predvidevajo tudi anonimizacijo. Prispevek predstavi tudi praktične vidike anonimizacije arhivskega gradiva v javnih arhivih, le-ta se izvaja na dva načina: fizično na kopijah arhivskega gradiva in elektronsko, slednje javni arhivi izvajajo na izvorno digitalnem ali digitaliziranem arhivskem gradivu s pomočjo namenskega programskega orodja, ki so ga pridobili v okviru projekta vzpostavitve slovenskega javnega elektronskega arhiva.
5
Rok, Urška. "Vpogled in analiza arhivske mreže inštitucij Evropske Unije". Moderna arhivistika 2022 (5), n.º 1 (octubre de 2022): 164–72. http://dx.doi.org/10.54356/ma/2022/ergw8666.
Texto completoResumen
Leta 1951 je bila ustanovljena Evropska skupnost jekla in premoga, ki velja za predhodnico Evropske unije (EU). Do danes je EU razvila številne institucije. Le-te na dnevni ravni ustvarjajo večje količine dokumentarnega gradiva, ki ima pomembno zgodovinsko vrednost za vse državljane EU. V ta namen je v prispevku predstavljena arhivska mreža institucij EU, ki skrbi za tovrstno gradivo in nudi uporabniku vpogled vanj. Pri raziskavi arhivske mreže institucij EU je bila uporabljena metoda analize že obstoječe literature, arhivskih virov in zakonodaje, ki ureja arhivsko dejavnosti na nadnacionalni ravni. Za boljši vpogled v delovanje arhivske službe pri predstavništvih institucij EU na nacionalni ravni pa je bil izdelan krajši vprašalnik. Arhivske službe in arhivi so centralizirani znotraj posameznih institucij EU. V namen raziskovanja je bil leta 1984 v Firencah pod okriljem EUI ustanovljen tudi Zgodovinski arhiv EU. Ta arhiv v nasprotju s slovensko nacionalno zakonodajo pri svojem delu ne opravlja aktivne vloge pri pripravi in prevzemu arhivskega gradiva. V prihodnje bi to bilo potrebno spremeniti.
6
Hajtnik, Tatjana, Mojca Kosi y Robert Hrovat Merič. "Prilagoditve različnih tipov arhivskih gradiv za dostopnost ranljivim skupinam". Moderna arhivistika 1, n.º 1 (1 de junio de 2018): 83–94. http://dx.doi.org/10.54356/ma/2018/gwot1807.
Texto completoResumen
Eden od ciljev pri razvoju slovenskega elektronskega arhiva v projektu e-ARH.si je omogočanje dostopnosti arhivskega gradiva ranljivim skupinam s pomočjo sodobnih tehnologij. Smernice (WCAG 2.0) za omogočanje dostopnosti arhivskega gradiva ranljivim skupinam so bile upoštevane pri sami zasnovi virtualne arhivske čitalnice, kar pa ne zadošča, saj je treba arhivsko gradivo pred tem ustrezno pripraviti ali prilagoditi za uporabo ranljivim skupinam. K temu cilju nas obenem vzpodbuja zakonodaja, ki daje vedno večji poudarek dostopnosti gradiv tudi ranljivim skupinam. Decembra 2017 je bil posredovan v javno obravnavo osnutek Zakona o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij. Namen zakona je zagotoviti dostopnejša spletišča in mobilne aplikacije organov javnega sektorja v Republiki Sloveniji za uporabnike, zlasti za uporabnike invalide. Avtorji v prispevku predstavljajo različne tehnike in metode, s katerimi lahko omogočimo dostopnost arhivskih gradiv tudi ranljivim skupinam.
7
Igrec, Dino y Antonija Sušac. "Goobi". Arhivski vjesnik 66 (7 de diciembre de 2023): 213–24. http://dx.doi.org/10.36506/av.66.8.
Texto completoResumen
Projektom e-Kultura – Digitalizacija kulturne baštine uspostavljen je središnji sustav za pohranu i pristup te agregaciju i pretraživanje kulturnoga gradiva unutar zajednice arhiva, knjižnica i muzeja (AKM). Kako bi snimljeno arhivsko gradivo moglo biti pohranjeno u Središnjem sustavu, arhivska zajednica u Hrvatskoj koristi mrežnu aplikaciju Goobi kao jedan od osnovnih alata s tom svrhom. Ovim člankom nastojimo prikazati aplikaciju Goobi, pobliže objasniti svrhu i način na koji radi te predstaviti dosadašnja iskustva rada s aplikacijom, ukazujući ujedno na moguće probleme u praksi. Sljedeći redci pružaju opis tijeka rada u aplikaciji Goobi, prvenstveno odnoseći se na digitalizaciju arhivskoga gradiva.
8
Kosi, Mojca, Antun Smerdel y Mateja Ciglar. "Rešitve e-ARH.si - prijazne in uporabne tudi ranljivim skupinam". Moderna arhivistika 2021, n.º 2 (20 de diciembre de 2021): 179–91. http://dx.doi.org/10.54356/ma/2021/joeq8549.
Texto completoResumen
Eden od ciljev pri razvoju slovenskega elektronskega arhiva v projektu e-ARH.si: ESS 2016-2021 je omogočanje dostopnosti arhivskega gradiva ranljivim skupinam s pomočjo sodobnih tehnologij. Smernice za omogočanje dostopnosti arhivskega gradiva ranljivim skupinam so bile upoštevane pri sami zasnovi virtualne arhivske čitalnice, vendar samo to ne zadošča, saj je treba arhivsko gradivo pred uporabo ustrezno pripraviti oziroma prilagoditi ranljivim skupinam. Avtorji v prispevku predstavijo dobre prakse prilagoditve različnih tipov gradiv za vse ciljne ranljive skupine (slepe, slabovidne, gluhe in naglušne osebe).
9
Yakoub Primc, Tamara. "Preiskovanje kaznivih dejanj zoper kulturno dediščino kot najbolj prefinjeno obliko kriminalitete, boj zoper njo ter pravni okviri varovanja kulturne dediščine s poudarkom na arhivskem gradivu". Moderna arhivistika 1, n.º 1 (1 de junio de 2018): 17–36. http://dx.doi.org/10.54356/ma/2018/iema9854.
Texto completoResumen
Bistvo prispevka je v ozaveščanju strokovnih delavcev v arhivih o morebitnih pojavnostih kaznivih dejanj na področju dela z arhivskim gradivom, njihovem zaznavanju in prepoznavnosti pri odkrivanju. Arhivi so izjemna in nenadomestljiva dediščina, ki se prenaša iz ene generacije v drugo. So odraz razvoja družb, saj varujejo in prispevajo k individualnemu in skupinskemu spominu. Problematika kaznivih dejanj zoper arhivsko gradivo je v Sloveniji domnevno zanemarljiva, saj imamo po dosedanjih znanih podatkih v zadnjih desetih letih zgolj en primer tatvine arhivskega gradiva iz arhiva. Pri tatvini arhivskega gradiva pa lahko mine vrsto let, preden se opazi, da je gradivo izginilo. S preventivo in upoštevanjem predpisane zakonodaje ter visokih standardov kodeksa etike za arhiviste lahko preprečimo, da se morebitna kazniva dejanja ne bodo zgodila.
10
Osojnik, Janez. "Pregled slovenskih virov o plebiscitu 1990". Moderna arhivistika 2023 (6), n.º 2 (17 de diciembre de 2023): 270–81. http://dx.doi.org/10.54356/ma/2023/tzsc9126.
Texto completoResumen
Cilj prispevka je prikazati dostopnost gradiva za preučevanje plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, izvedenega 23. decembra 1990. Pri tem smo se osredotočili na gradivo, ki ga hrani Arhiv Republike Slovenije, in tisto, ki je raziskovalcem dostopno v obliki objavljenih arhivskih virov, dnevniških in spominskih zapisov ter na spletu. Avtor najprej na kratko predstavi širši kontekst dogajanja v zvezi s plebiscitom, nato pa predstavi arhivsko gradivo, uporabno pri raziskovanju omenjenega glasovanja.
11
Medved, Marko. "Incuria et vandalismus – sudbina arhiva augustinskog samostana sv. Jeronima u Rijeci". Arhivski vjesnik 62 (18 de diciembre de 2019): 85–105. http://dx.doi.org/10.36506/av.62.4.
Texto completoResumen
Augustinski samostan sv. Jeronima podignula je najstarija redovnička zajednica u Rijeci. Od početaka u 14. stoljeću, pa do ukidanja samostana 1788. godine, augustinci pustinjaci obilježili su grad i širu riječku okolicu u vjerskom, kulturnom i ekonomskom pogledu. Rad opisuje negativne posljedice jozefinističkoga zatvaranja samostana na augustinsko arhivsko gradivo, što se odrazilo i na nedovoljni historiografski interes prema povijesti te zajednice. Autor daje presjek sačuvanoga gradiva koncem pedesetih godina 20. stoljeća vraćena iz Budimpešte, od kojega je najvrjednije vrelo samostanski protokol. Navode se podatci i o arhivskom gradivu diljem Europe, iz svjetovnih i crkvenih ustanova, neophodnom za historiografsku prosudbu povijesti augustinaca pustinjaka u Rijeci.
12
Lavrenčič, Aleksander. "Izročitev lastnega avdiovizualnega gradiva filmskemu arhivu pri Arhivu Republike Slovenije". Moderna arhivistika 2020, n.º 2 (10 de noviembre de 2020): 263–75. http://dx.doi.org/10.54356/ma/2020/2/kpgl7241.
Texto completoResumen
Namen prispevka je opis postopkov pri izročanju zasebnih avdiovizualnih posnetkov v Slovenski filmski arhiv. Cilj predstavitve je spodbujanje delavcev v arhivih h kreativnosti in beleženju svojih postopkov in aktivnosti. Raziskava je bila omejena z obravnavo avdiovizualnega gradiva enega samega ustvarjalca. Pred začetkom raziskave je bila postavljena hipoteza, da bodo v arhivu gradivo ovrednotili kot arhivsko gradivo s trajnim pomenom za kulturo in znanost. Gradivo bo na ta način dostopno uporabnikom in pripravljeno za migracije na nove formate, česar si kot posamezniki z omejenimi tehnološkimi in finančnimi resursi ne moremo privoščiti. Cilj raziskave je tudi povečanje zaupanja v javne arhivske ustanove. Tako bodo imeli ustvarjalci več časa za kreativno ustvarjanje, arhivi pa bodo poskrbeli za varno in trajno hrambo.
13
Puh, Milan. "Archival Records about Croats in Brazil". Arhivski vjesnik 66 (7 de diciembre de 2023): 225–46. http://dx.doi.org/10.36506/av.66.9.
Texto completoResumen
U radu je pregledno predstavljeno i opisano arhivsko gradivo o Hrvatima u Brazilu te posljedično o iseljeništvu s područja Hrvatske spram te zemlje, s ciljem da se omogući lakši pristup gradivu budućim istraživačima i zainteresiranoj čitateljskoj publici. Polazi se od radne hipoteze da je hrvatska iseljenička zajednica i dalje relativno nevidljiva u kontekstu migracijskih studija, kao i općenito u državi primitka i samoj domovini. Ovakva vrsta radova može biti od velike važnosti kao polazište za buduće radove koji će moći rasvijetliti kompleksnu povijest Hrvata i njihovih potomaka, kao i osoba iseljenih iz Hrvatske, u ovoj najvećoj južnoameričkoj zemlji, a pritom biti i dodirna točka između dviju zemalja za koje se najčešće smatra da nemaju poveznica. Nakon kratkoga uvoda u tematiku predstavljena su tri projekta kojima je mapiran i sistematiziran dio arhivskoga gradiva, kao prvi korak pri stvaranju jedne konzistentne baze podataka koja će se moći koristiti u budućnosti. U nastavku su izložene glavne ideje i kontekst nastanka najvažnijih znanstvenih djela posvećenih temi te je na kraju opisano arhivsko gradivo u sklopu povijesti hrvatskoga iseljeništva, tj. iseljeništva iz Hrvatske u Brazil, s posebnim naglaskom na međuodnos primarnih i sekundarnih izvora, doprinosa zajednice i domova te akademskih istraživanja.
14
Torov, Vladimir. "Sistem za upravljanje digitalnih filmskih in avdiovizualnih vsebin ter njihova dostopnost - vzpostavitev filmskega in avdio-video arhiva". Moderna arhivistika 1, n.º 1 (1 de junio de 2018): 115–24. http://dx.doi.org/10.54356/ma/2018/lxwm5320.
Texto completoResumen
Slovenski filmski arhiv pri Arhivu Republike Slovenije (v nadaljevanju: ARS/SFA) prevzema filmsko in avdiovizualno (dalje: AV) arhivsko gradivo v skladu z arhivsko zakonodajo. Producenti izročajo arhivsko gradivo v formatih in oblikah, ki jih Arhiv RS določi kot primerne formate za dolgoročno hrambo. V ta namen ARS/SFA pripravil določene standarde, orodja in postopke, ki nam bodo omogočali prevzem, preverbo, obravnavo, dosegljivost in hrambo prevzetega gradiva ter vzpostavitev celotnega sistema. Avtor predstavlja nekatere izzive, procese ter osnove, potrebne za vzpostavitev sistema za upravljanje ter dostopanje do digitalnih filmskih in AV-vsebin arhivskega gradiva, ki bo temelj za obravnavo ter shranjevanje takšnega gradiva v Arhivu RS. Tako bomo pregledali osnovo sistemov MAM (Media Asset Management), formata Digital Cinema, različnih video formatov ter način obravnave in hranjenja le-teh.
15
Juričič Čargo, Danijela, Andreja Klasinc Škofljanec, Maja Povalej y Alenka Starman Alič. "Evidentiranje in urejanje arhivskega gradiva pri slovenskih izseljeniških društvih v zamejstvu in po svetu". Moderna arhivistika 2, n.º 2 (1 de mayo de 2019): 197–213. http://dx.doi.org/10.54356/ma/2019/cozc2637.
Texto completoResumen
Evidentiranje arhivskega gradiva v tujini, ki je pomembno za Slovenijo in Slovence, ima dolgo zgodovino in je od leta 1966 zapisano tudi v slovenski arhivski zakonodaji. Posebno mesto v tem kontekstu predstavlja izseljensko arhivsko gradivo, ki priča o dejavnosti in pomenu slovenskih izseljenskih skupnosti v priseljenskih deželah, omogoča raziskovanje izseljenstva ter krepi etnično in kulturno identiteto izseljencev. Evidentiranje izseljenskega arhivskega gradiva se je v preteklosti izvajalo več ali manj stihijsko in v glavnem v okviru raziskovalnih inštitucij. Od leta 2015 poteka načrtno evidentiranje gradiva slovenskih izseljenskih skupnosti, ki ga izvaja Arhiv RS v sodelovanju z Uradom Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu in ob katerem se izseljencem nudi arhivska strokovna pomoč na terenu. V prispevku so predstavljeni potek evidentiranja, ugotovitve glede materialnega varovanja gradiva in njegove vsebine, opozorjeno je na problematiko hrambe in dostopa ter na težave, s katerimi se slovenski izseljenci srečujejo pri varstvu arhivskega gradiva. Podrobno je predstavljeno evidentiranje v Združenih državah Amerike.
16
Jenuš, Gregor, Jasmina Kogovšek, Lucija Planinc, Alenka Starman Alič, Žarko Štrumbl y Primož Tanko. "Zemljiškokatastrski načrti na steklu in poliestrskih folijah v digitalni dobi". Moderna arhivistika 2020, n.º 1 (1 de septiembre de 2020): 1–27. http://dx.doi.org/10.54356/ma/2020/1/oazy2928.
Texto completoResumen
Arhivsko gradivo je zapuščina preteklega časa. V arhivskih fondih in zbirkah se tako znajde v najrazličnejših oblikah in na najrazličnejših nosilcih, ki imajo vsak svoje zahteve glede materialnega varstva, rokovanja in uporabe. Primer zanimive arhivalije predstavljajo negativi katastrskih načrtov na steklu in poliestrskih folijah. Avtorji v prispevku predstavljajo celosten pristop ureditve katastrskih načrtov Geodetske uprave Republike Slovenije, ki jih hrani osrednji slovenski arhiv, od popisovanja, restavratorsko-konservatorskih posegov in materialnega varstva do postopkov digitalizacije, ki so potrebni, da arhivsko gradivo na tem zanimivem, a krhkem nosilcu najde svojo pot v digitalno dobo in s tem v slovenski elektronski arhiv.
17
Gajić, David. "Podjetniško arhivsko gradivo kot kulturni spomenik". Moderna arhivistika 2023 (6), n.º 2 (17 de diciembre de 2023): 197–208. http://dx.doi.org/10.54356/ma/2023/yaty7570.
Texto completoResumen
Raziskava se posveča pomenu in stanju podjetniškega arhivskega gradiva v Republiki Sloveniji. Podjetniško arhivsko gradivo predstavljajo med drugim pomembne stvaritve slovenskega gospodarstva, pojem pa zajema načrte, recepte, kroje, organizacijske procese in druge oblike delovanja podjetij. V pregledu literature so predstavljeni zgodovinski razvoj in primerjalni pregled hrambe ter nadaljnje uporabe podjetniškega arhivskega gradiva. Z uporabo opisne, kvantitativne raziskovalne metode analiziramo vzorec 175 insolventnih gospodarskih družb v obdobju 2009–2021. Z analizo ugotavljamo, ali in v kolikšni meri država zagotavlja hrambo in nadaljnjo uporabo podjetniškega arhivskega gradiva. Rezultate primerjamo s stanjem v drugih, analiziranih državah.
18
Prša, Anja. "Analiza meril vrednotenja arhivskega gradiva". Moderna arhivistika 2022 (5), n.º 2 (octubre de 2022): 229–47. http://dx.doi.org/10.54356/ma/2022/hezn8919.
Texto completoResumen
Z vrednotenjem dokumentarnega gradiva se določa arhivsko gradivo. ZVDAGA navaja merila vrednotenja. Namen prispevka je ugotoviti, ali so vsa merila enakovredna in potrebna pri vrednotenju različnih vrst dokumentarnega gradiva ter katera merila se najpogosteje uporabljajo pri določanju arhivskega gradiva. Pri vrednotenju je treba vedeti, za koga in s kakšnim namenom določamo in ohranjamo nek dokument kot arhivsko gradivo. Od tega je odvisna tudi uporaba meril vrednotenja. V prispevku je z deskriptivno metodo podan pregled meril vrednotenja in izvedena anketa glede uporabe teh meril med arhivisti, ki delajo z ustvarjalci in vrednotijo dokumentarno gradivo. Na podlagi njihovih odgovorov je izvedena analiza meril vrednotenja. Splošna ugotovitev je, da je uporaba meril za vrednotenje dokumentarnega gradiva odvisna od področja, na katerem deluje ustvarjalec arhivskega gradiva, kar pomeni, da meril ne moremo uporabljati enakovredno za vse vrste gradiva.
19
Suhadolnik, Jože. "Hramba, materialno varovanje, digitalizacija, uporaba in dostop do arhivskega gradiva zbirk Fototeka in Načrti v Zgodovinskem arhivu Ljubljana". Moderna arhivistika 1, n.º 1 (1 de junio de 2018): 57–72. http://dx.doi.org/10.54356/ma/2018/gzkj8196.
Texto completoResumen
Prispevek predstavlja slikovno arhivsko gradivo dveh velikih in pomembnih zbirk v Zgodovinskem arhivu Ljubljana. Po zvrsteh so to negativi, fotografske plošče, mikrofilmi, klišeji, fotografije, razglednice, situacijski, katastrski, regulacijski načrti in načrti posameznih objektov. Skozi daljše obdobje spremlja načine hrambe, materialno varovanje, digitalizacijo, uporabo ter popisovanje in mednarodne standarde. Predstavi posledice neustreznih pogojev hrambe in potrebno restavriranje in konserviranje, tehnično opremo gradiva, mikrofilmanje in digitaliziranje, elemente popisa posamične arhivske enote ter inventarna poročila. Prikaže dostop do gradiva preko računalniške mreže, naročanje in izdajanje fotografskih in mikrofilmskih reprodukcij ter avtorske pravice.
20
Herceg, Drago y Ivan Bendiš. "The establishment of local government in the Dubrovnik region after World War II as evidenced in preserved archival materials". Vjesnik dalmatinskih arhiva 4, n.º 1 (26 de febrero de 2024): 42–66. http://dx.doi.org/10.58565/vda.4.1.2.
Texto completoResumen
Članak prati razvoj i djelovanje mjesnih narodnih odbora na dubrovačkom području od završetka Drugog svjetskog rata do 1952. godine, kada dolazi do njihova ukidanja. Mjesni narodni odbori, kao nositelji najniže razine uprave, upravna su tijela s uskim djelokrugom ovlasti, međutim, kao stvaratelji kasnijeg arhivskog gradiva oni postaju iznimno važni za proučavanje svakodnevnice seoskih sredina neposredno nakon rata. Kako bi arhivsko gradivo mjesnih narodnih odbora postalo dostupno i pretraživo, njegovo sređivanje i opis zahtijevali su istraživanje normativnog okvira djelovanja mjesnih narodnih odbora te (ne)primjenu toga u praksi.
21
Mihaljević, Josip y Teodora Shek-Brnardić. "Komunističko nasljeđe i javni diskurs u Hrvatskoj". Arhivski vjesnik 63 (10 de diciembre de 2020): 33–56. http://dx.doi.org/10.36506/av.63.2.
Texto completoResumen
Rad govori o problemu javnoga tretmana povijesnoga naslijeđa iz vremena vladavine komunizma te nastoji prikazati ulogu arhiva u suočavanju s komunističkom prošlošću u Hrvatskoj. Uz prikaz nesuglasja i polemika u široj javnosti o osjetljivom arhivskom gradivu iz razdoblja socijalizma (1945.-1990.), članak prikazuje probleme s kojima su se istraživači, primarno povjesničari, suočavali prilikom istraživanja u proteklih više od dvadeset godina. Prikazani su uvjeti u kojima je istraživano navedeno razdoblje, dostupnost arhivskoga gradiva, ponajprije u vezi s fondovima koji su najčešća tema javnih debata – fond Centralnoga komiteta Saveza komunista Hrvatske (CK SKH) i fond Službe državne sigurnosti (SDS) Republičkoga sekretarijata unutrašnjih poslova (RSUP) Socijalističke Republike Hrvatske (SRH), koji su pohranjeni u Hrvatskom državnom arhivu u Zagrebu (HDA). Od osamostaljenja Hrvatske to je arhivsko gradivo bilo tema brojnih rasprava u javnosti, pogotovo u onoj političkoj, čak i na najvišoj razini. Povjesničari su naglašavali važnost toga gradiva za spoznavanje recentnije hrvatske povijesti, no ono je istodobno bilo korišteno i u dnevnopolitičkim raspravama, koje su dovodile do stanja tzv. rata dosjeima. U hrvatskim medijima često je spominjano “čišćenje” arhiva, što je najviše bilo izraženo u tzv. slučaju Perković. Praksa u prvih dvadesetak godina hrvatske samostalnosti pokazala je da su postojale ozbiljne poteškoće u istraživanju socijalističkog razdoblja hrvatske povijesti, prvenstveno zbog nedostupnosti relevantnoga arhivskoga gradiva. Poteškoće su bile posljedica nedostatka političke volje najvažnijih političkih stranaka za ozbiljnim pristupom toj problematici. No, münchensko suđenje (2014.-2016.) nekadašnjim visokopozicioniranim djelatnicima Službe državne sigurnosti Josipu Perkoviću i Zdravku Mustaču pokrenulo je nove političke i društvene promjene u pogledu dostupnosti toga gradiva. Uskoro je jedna relativno nova politička stranka Most pokrenula inicijativu za otvaranjem i onih dijelova arhiva koji su dotad bili nedostupni ili čija je dostupnost bila ograničena. Inicijativa je 2017. rezultirala izmjenama Zakona o arhivskom gradivu i arhivima, a u srpnju 2018. donesen je potpuno novi Zakon o arhivskom gradivu i arhivima temeljen na prethodnim promjenama. Prema podatcima Hrvatskoga državnoga arhiva, korištenje tih arhivskih fondova drastično je povećano nakon navedenih zakonskih izmjena. Ipak, potpuni utjecaj tih zakonskih promjena vidjet će se tek u budućnosti, odnosno u novim znanstvenim radovima povjesničara i drugih istraživača. Članak je predstavio praktične posljedice primjene tih zakonskih promjena na primjeru rezultata projekta COURAGE: Kulturna opozicija – razumijevanje kulturne baštine neslaganja u bivšim socijalističkim državama, koji je u trogodišnjem razdoblju od 2016. do 2019. financirala Europska unija u okviru programa Obzor 2020.
22
Čelofiga, Leo, Miroslav Novak y Vinko Skitek. "Metoda vrednotenja arhivskega gradiva na podlagi referenčnih vrednosti - primer pedagoške dokumentacije Osnovne šole Brezno - Podvelka". Moderna arhivistika 2022 (5), n.º 2 (2 de diciembre de 2022): 494–518. http://dx.doi.org/10.54356/ma/2022/sujf3483.
Texto completoResumen
Konec leta 2021 in v začetku 2022 se je na Osnovni šoli Brezno - Podvelka pojavilo arhivsko strokovno vprašanje v zvezi z nadaljnjo hrambo dnevnikov in redovalnic v elektronski obliki. Skladno z obstoječo arhivsko prakso v fizičnem okolju bi bilo treba v pristojni arhiv prevzeti le vzorce dokumentacije, preostalo tovrstno gradivo pa ustrezno uničiti. Uveljavljen pristop pa v elektronskem okolju objektivno predstavlja dolgoročno tveganje, ki ga definiramo kot sistemsko vzpostavljanje neenakosti pri uporabi javnega arhivskega gradiva. Za obvladovanje tega tveganja so avtorji razvili metodo vrednotenja na podlagi upoštevanja referenčne vrednosti, ki jo je mogoče uporabiti tudi za druge entitete vrednotenja. Za potrebe tega prispevka je bila izdelana analiza uvajanja sistemske podpore in nastanka digitalnih oblik pedagoške dokumentacije. Analizirani so bili postopki oblikovanja vzorcev na podlagi dnevnikov in redovalnic v elektronski obliki, prav tako so bile opravljene analize varne dolgoročne hrambe pri ustvarjalcu Osnovni šoli Brezno - Podvelka. Ob tem sta bili pregledani tudi veljavna zakonodaja in arhivska praksa s predmetnega področja. Na teh spoznanjih je bil razvit model vrednotenja entitet za potrebe zagotavljanja njihove javne vere, uporabnosti in celovitosti v elektronskem okolju. Na podlagi zakonsko skladnega upravljanja dokumentarnega gradiva in njegove dolgoročne hrambe na Osnovni šoli Brezno - Podvelka je bila razvita metoda vrednotenja elektronskega arhivskega gradiva. Ta upošteva obstoječa načela in merila vrednotenja pedagoške dokumentacije vključno z njihovimi tehničnimi in tehnološkimi vidiki. Na tej osnovi avtorji izpostavljajo pomen referenčnih vrednosti entitet vrednotenja kot ključnih za doseganje ciljev celovitega vrednotenja v arhivski teoriji in praksi. Avtorji želijo z raziskavo vzpodbuditi širšo arhivsko strokovno razpravo o novih pristopih in razmislekih glede strokovnih aktivnostih na digitalnih arhivskih vsebinah. Pri tem je treba slediti več ciljem, med drugim tudi zagotavljanju javne vere, ne samo na podlagi tehničnih, ampak tudi vsebinsko-referenčnih vidikov. Ker je ustvarjalec Osnovna šola Brezno - Podvelka sprejel notranja pravila in pri svojem poslovanju uporablja zakonsko skladno informacijsko platformo, predstavlja to primer dobre prakse upravljanja e-oblik šolske dokumentacije. Ta zaradi svoje pojavnosti omogoča razvoj in preizkušanje različnih metod oziroma postopkov upravljanja elektronskega arhivskega gradiva in drugih virov tako pri ustvarjalcu kot tudi pri ponudniku storitev hrambe in ne nazadnje pri pristojnem arhivu. V tem kontekstu so dnevniki in redovalnice Osnovne šole Brezno - Podvelka odličen primer urejene in obvladljive šolske dokumentacije, kar omogoča, da pristojni arhiv ne samo preizkuša in razvija metode vrednotenja vsebin, ampak posledično tudi druge metode in načine dolgoročnega upravljanja z arhivskimi entitetami.
23
Legović, Sebastijan. "Informatizacija arhivskih evidencija u Državnom arhivu u Pazinu". Vjesnik Istarskog arhiva 25 (2018): 37–48. http://dx.doi.org/10.31726/via.25.3.
Texto completoResumen
DAPA u okviru svojih djelatnosti obavlja sve stručne poslove vezane uz arhivsko gradivo. Jedan od navedenih poslova je vođenje arhivskih evidencija. Uvidom u evidencije dobivaju se sve informacije vezane uz arhivsko gradivo koje se čuva u DAPA. S poslovima vođenja evidencija započinje se još u šezdesetim godinama prošlog stoljeća. Evidencije su se vodile u konvencionalnom obliku, odnosno ručnim unosom podataka u knjige. Pojavom osobnih računala i njihovom sve većom uporabom, već se u devedesetima pokušalo uvesti informatizirani način vođenja evidencija. Gledalo se iskoristiti prednosti informatizacije budući da se uporabom računalnih tehnologija brže dolazilo do traženih informacija i stvaralo puno manje papirologije. Novim Zakonom o arhivskom gradivu i arhivima iz 1997. i Pravilnikom o evidencijama u arhivima iz 2002. godine (i njihovim kasnijim izmjenama i dopunama) propisano je vođenje svih službenih evidencija u arhivu, a po prvi puta je propisan i način vođenja evidencija u elektroničkom obliku. Zbog više objektivnih razloga, poslovi vođenja evidencija u DAPA u skladu s novim propisima započinju tek 2004. godine. Uz evidencije koje su se i dalje vodile u konvencionalnom obliku, pokušalo se iskoristiti sve podatke koji su se radom na različitim poslovima evidentiranja već nalazili u elektroničkom obliku. Narednih godina su se skoro sve evidencije vodile u elektroničkom obliku. Godine 2011. započinje razvoj aplikacije »EVIDiS« za centralizirano vođenje svih evidencija. Odlučeno je da se aplikacija izradi na način da podaci u evidencijama budu dostupni preko mrežnih stranica budući da djelatnici DAPA rade u više zgrada. Odabir otvorenih tehnologija pri izradi aplikacije pružio je niz prednosti, a smanjili su troškove izrade i kasnijeg održavanja. Aplikacija »EVIDiS« omogućava vođenje svih evidencija u skladu s trenutnom zakonskom regulativom. Danas se i dalje ažurno vode sve propisane evidencije i pomoćne evidencije, a retroaktivno se unose podaci temeljem dokumentacije koja se prikuplja kontinuirano.
24
Prša, Anja, Boštjan Zajšek y Nina Kralj Frece. "Notarji kot ustvarjalci arhivskega gradiva". Moderna arhivistika 2023 (6), n.º 2 (17 de diciembre de 2023): 233–54. http://dx.doi.org/10.54356/ma/2023/jhgh1238.
Texto completoResumen
Notarji so v Republiki Sloveniji pričeli z delovanjem leta 1995 in kot javnopravne osebe na osnovi javnega pooblastila ustvarjajo javno arhivsko gradivo. Gradivo notarjev je specifično in občutljivo, saj gre za različne pravne in civilne postopke, ki so zasebna zadeva med udeleženimi strankami v postopku, obenem pa je gradivo razmeroma mlado. Z različnih zornih kotov tako prihaja do več dilem pri upravljanju, hrambi in prevzemanju notarskega gradiva v pristojne arhive. Namen prispevka je razrešiti nekaj ključnih vprašanj glede dostopnosti in uporabe arhivskega gradiva notarjev ter digitalizacije pisarniškega poslovanja. Pri tem bo uporabljena metoda komparacije s praksami notarske službe sosednjih držav. Rezultati raziskave bodo prispevali k boljšemu razumevanju problematike upravljanja notarskega gradiva.
25
Krystyna Rembiszewska, Dorota. "Znaczenie materiałów gwarowych z Polski północno-wschodniej ze spuścizny Jana Karłowicza w badaniach nad XIX-wieczną polszczyzną tego obszaru [Pomen narečnih zapisov iz zapuščine Jana Karłowicza za raziskave narečij severovzhodne Poljske v 19. stoletju]". Jezikoslovni zapiski 26, n.º 2 (11 de noviembre de 2020): 145–53. http://dx.doi.org/10.3986/jz.26.2.10.
Texto completoResumen
V razpravi so obravnavani narečne sistemske lastnosti in besedje iz še neobjavljenega gradiva iz zapuščine Jana Karłowicza, ki jo hrani Zgodovinski arhiv v Vilni v zbirki Vilenskega združenja prijateljev znanosti. Arhivsko gradivo je zanimiv vir za raziskave poljskih narečij v Podlasju.
26
Štefanac, Tamara y Ivan Jordan. "Documenting a church and a local ethnic community". Arhivski vjesnik 66 (7 de diciembre de 2023): 97–117. http://dx.doi.org/10.36506/av.66.3.
Texto completoResumen
Istraživački projekti o informacijskim i baštinskim izvorima nastalima u hrvatskim zajednicama u dijaspori proteklih godina sve su prisutniji u hrvatskom znanstvenom prostoru. Ovaj je rad doprinos nastojanjima rasvjetljivanja sadržaja i važnosti izvora koji su neophodni u istraživanju povijesti i sadašnjosti hrvatskoga iseljeništva. Izložena je kratka povijest crkvenih arhiva te osvrti na Hrvatsku katoličku župu Sv. Ante u Los Angelesu i hrvatsku zajednicu koja se je od osnutka župe 1910. godine oko nje okupljala. Drugi dio rada objašnjava ulogu crkvenoga arhiva na primjeru župe Sv. Ante u odnosu na zajednicu, daje analizu njegove strukture i važnosti te donosi osvrt na metodologiju provedenoga i u radu prikazanoga istraživanja. Potom se sadržajnom analizom dokumentacijskih cjelina ukazuje na vrijednost arhivskih izvora za istraživanje povijesti hrvatske zajednice u Los Angelesu. Do sada je arhivsko gradivo župe Sv. Ante u stručnoj i znanstvenoj javnosti bio nepoznat, stoga je doprinos ovoga rada i u otkrivanju hrvatskoga kulturnoga i arhivskoga nasljeđa u dijaspori.
27
Klajzner, Ivana. "Arhivsko gradivo u Knjižnici Muzičke akademije: zbirka osobnih fondova". God. 54(2023), br. 1 54, n.º 1 (2023): 167–82. http://dx.doi.org/10.21857/yq32ohxn69.
Texto completo
28
Cvelfar, Bojan, Tatjana Hajtnik y Nada Čibej. "Uredba o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva iz leta 2017". Moderna arhivistika 1, n.º 1 (1 de junio de 2018): 1–16. http://dx.doi.org/10.54356/ma/2018/tpoh6161.
Texto completoResumen
Avtorji v prispevku predstavljajo novo Uredbo o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva, ki je nadomestila uredbo iz leta 2006. Slednja je nastala z združitvijo več pravilnikov in ni bila skladna z Zakonom o spremembah in dopolnitvami Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (ZVDAGA-A) ter postopki strokovnega dela. V vsebinskem smislu posega nova uredba v sistem varstva dokumentarnega in predvsem arhivskega gradiva na način, da sledi uveljavljenim procesom pri izvajanju arhivske javne službe. Ob tem je treba poudariti, da uredba ne zahteva od zavezancev novih postopkov, ki jih dosedanji predpisi niso vsebovali in ki bi za zavezance pomenili novo finančno breme. ZVDAGA-A je predpisal izdajo Enotnih tehnoloških zahtev v obliki pravilnika o ETZ, zato ti v uredbi niso več zajeti. Poleg tega so v uredbi na novo opredeljeni: register ustvarjalcev arhivskega gradiva, vsebina registra ter način vpisa ustvarjalcev v register, pretvorba na mikrofilm, dejavnost komisije pri uničenju dokumentarnega gradiva, zunanji izvajalci storitev za arhivsko gradivo v fizični obliki, postopki pridobivanja podatkov iz arhivskega gradiva za potrebe uradnih postopkov ter naloge in način delovanja Sveta direktorjev in Arhivskega sveta. Obenem so nekatere določbe iz prejšnje uredbe usklajene z zahtevami iz novele zakona in mednarodnimi arhivskimi standardi.
29
Bukvić, Nenad. "Opća uredba o zaštiti podataka (GDPR) i opis osobnih podataka u arhivskome gradivu". Arhivski vjesnik 63 (10 de diciembre de 2020): 9–32. http://dx.doi.org/10.36506/av.63.1.
Texto completoResumen
Kao povijesno-kulturne ustanove, arhivi prikupljaju, obrađuju i daju na korištenje različite kategorije podataka sadržanih u arhivskom gradivu, vodeći se pritom domaćim i međunarodnim stručnim standardima, pravnom regulativom i dobrom praksom. Jedna od znatnije zastupljenih kategorija su osobni podatci građana, o kojima se u recentnoj stručnoj literaturi najviše pisalo s aspekta njihove dostupnosti, tj. uvjeta i načina korištenja. U ovom članku analiziraju se i naglašavaju neki praktični i etički aspekti u vezi s opisivanjem arhivskih fondova i zbirki koji sadrže takve podatke, posebno u kontekstu primjene Opće uredbe o zaštiti podataka (General Data Protection Regulation, GDPR). Daje se i pregled preporuka koje je u listopadu 2018. izradila Europska arhivska grupa (European Archives Group, EAG) kao pomoć europskoj arhivskoj službi u implementaciji te Uredbe. Time se nastoji dati poticaj za daljnju znanstvenu i stručnu obradu te teme, posebno u vidu izrade odgovarajućega nacionalnoga priručnika za opis arhivskoga gradiva koje sadrži osobne podatke i druge kategorije ograničeno dostupnih podataka u kojem bi primjena normi i važećih propisa bila ilustrirana odgovarajućim praktičnim primjerima.
30
Ražov, Ivica. "Arhivsko gradivo nastalo djelovanjem Zemljišnoknjižnog odjela Kotarskog suda u Zadru". Vjesnik dalmatinskih arhiva 3, n.º 1 (2022): 11–35. http://dx.doi.org/10.58565/vda.3.1.1.
Texto completoResumen
U arhivskim fondovima HR-DAZD-222 Kotarski sud u Biogradu i HR-DAZD-231 Kotarski sud u Zadru pohranjeni su zemljišni spisi Kotarskog suda u Zadru nastali od 1878. do 1943. godine, u vrijeme druge austrijske i talijanske uprave u Zadru. Rad prikazuje povijest stvaratelja (osnivanje, mjesnu i pravnu nadležnost), odnose i veze s nadležnim pravosudnim tijelima te utjecaj tzv. podjele arhiva između Kraljevine Italije i Kraljevine Jugoslavije 1924. – 1926. godine s obzirom na identifikaciju i rekonstrukciju pojedinih cjelina gradiva Kotarskog suda u Zadru. Obrađeno je osnivanje zemljišnih knjiga u Kraljevini Dalmaciji i način na koji su se sudski izvidi provodili. Ukratko se opisuju serije spisa: 1) zemljišni zapisnici, 2) zemljišnoknjižni spisi i 3) zbirka isprava Kotarskog suda u Zadru te unutar njih pojedini dokumenti i pripadajuće im knjige. Navode se katastarske općine u nadležnosti navedenog suda te oznake spisa i njihovo značenje za korisnička pretraživanja.
31
Dundović, Zdenko. "Subcollectores apostolici u dalmatinskim biskupijama u ranome novom vijeku (16. – 18. st.)". Crkva u svijetu 58, n.º 4 (18 de diciembre de 2023): 587–612. http://dx.doi.org/10.34075/cs.58.4.2.
Texto completoResumen
Arhivsko gradivo mletačke magistrature „Sopraintendenti alle decime del clero“ vrijedno je povijesno vrelo za proučavanje crkvene ekonomske povijesti dalmatinskih biskupija tijekom mletačke uprave u ranome novom vijeku. Spomenuta magistratura spadala je u red državnih financijskih tijela, a temeljna joj je zadaća, od službene uspostave 1586. godine, bila regulirati fiskalna pitanja u odnosu na crkvene subjekte na području Mletačke Republike. Na temelju proučavanja spisa pohranjenih u fondu magistrature u Državnom arhivu u Veneciji u radu se nastojalo dati kraći povijesni prikaz načina izbora i djelovanja podsakupljača papinske desetine u dalmatinskim nad/biskupijama u ranome novom vijeku te prikazati poteškoće s kojima su se susretali. Na koncu rada donosi se popis podsakupljača papinske desetine u dalmatinskim biskupijama na temelju ekstrahiranih podataka u istraženim arhivskim spisima.
32
Zdovc, Hedvika y Anja Prša. "»Kje jih lahko najdemo« - Hramba istovrstnih dokumentov pri različnih ustvarjalcih". Moderna arhivistika 4, n.º 1 (30 de noviembre de 2021): 86–100. http://dx.doi.org/10.54356/ma/2021/ffji4534.
Texto completoResumen
Prepletenost/povezanost upravnega poslovanja med različnimi upravnimi organi, organi pravosodja, vzgojno-izobraževalnimi organizacijami ipd. povzroča, da se istovrstni dokumenti hranijo pri različnih ustvarjalcih dokumentarnega in arhivskega gradiva. Pri vrednotenju istovrstnega gradiva se zato pogosto postavlja vprašanje, ali ga določiti kot arhivsko gradivo pri vseh upravnih organih ali samo pri enoti upravnega organa oziroma upravnem organu, ki je bil/ a pobudnik zadeve oziroma vprašanja. Avtorici bosta v prispevku predstavili podvajanje dokumentov, ki so nastali in nastajajo na področju upravno-pravnih matičnih zadev. Na podlagi že prevzetega arhivskega gradiva v Zgodovinskem arhivu Celje in z raziskavo poteka postopkov ter hrambe gradiva na matičnem uradu Upravne enote Celje, Centru za socialno delo Celje in pri okrožnih sodiščih bosta avtorici predstavili prepletanje hrambe istovrstnih dokumentov in skušali razrešiti vprašanje vrednotenja le-teh.
33
Jurca, Borut. "Postopki digitizacije analognega filmskega traku". Moderna arhivistika 2023 (6), n.º 1 (7 de noviembre de 2023): 90–100. http://dx.doi.org/10.54356/ma/2023/xbtp2895.
Texto completoResumen
Večina arhivskega filmskega gradiva je izvorno zapisanega na analognem filmskem traku. Digitizacija je pretvorba oziroma prepis analognega signala v digitalno kodo in je zagotovo eden najboljših načinov za ohranitev vsebine zapisa na filmskem traku. Omogoča nam, da filmsko arhivsko gradivo dolgoročno oz. trajno hranimo in ga hkrati uporabljamo v sodobnih digitalnih okoljih. Pravi čas za digitizacijo analognega filmskega traku je, ko zapis na njem še ni preveč poškodovan. Prav tako je ključno, da je na voljo še dovolj znanja o filmskem traku, kar omogoča pripravo nosilca na zajem. V članku je opisan celoten proces digitizacije analognega filmskega traku, s poudarkom na prvih treh postopkih: pripravi in zajemu filmskega arhivskega gradiva ter kontroli zajema v digitalni obliki. Avtor predstavlja proces digitizacije filmskega arhivskega gradiva, kot ga od leta 2020 izvajamo v Slovenskem filmskem arhivu.
34
Jeraj, Mateja y Matevž Košir. "POMEN OBJAVE VIROV S POUDARKOM NA POLPRETEKLI ZGODOVINI". Moderna arhivistika 2023 (6), n.º 1 (7 de noviembre de 2023): 58–70. http://dx.doi.org/10.54356/ma/2023/oxml4342.
Texto completoResumen
Namen prispevka je prikazati in utemeljiti večstranski pomen objave virov kot ene izmed izjemno pomembnih in odgovornih nalog slovenskih javnih arhivov. Posebna pozornost je namenjena predstavitvi pomena tistih virov, ki govorijo o »težkih« temah iz polpretekle zgodovine, kot so holokavst, obdobje druge svetovne vojne in nasilje, ki ji je sledilo, politični procesi in podobno. Mednje sodi tudi arhivsko gradivo iz obdobja med letoma 1941 in 1945 na Slovenskem, v katerem so vojna, okupacija, odpor, revolucija in kolaboracija ustvarili popolno okolje za oblikovanje in neusmiljeno obračunavanje dveh političnih taborov, katerega sence sežejo še v današnji čas. Dokumenti partizanske strani so bili v velikem številu že objavljeni, za celovit vpogled v obravnavano obdobje pa je potrebna tudi objava dokumentov protikomunističnega tabora. Predstavitev nekaterih izmed njih naj bi okrepila zavest o pomenu arhivskih virov kot takih in spodbudila nadaljnje objave.
35
Mijatović, Jasna Krista. "Majka Terezija i Misionarke ljubavi u životu i djelu nadbiskupa Franje Kuharića". Obnovljeni život 77, n.º 4 (5 de octubre de 2022): 507–20. http://dx.doi.org/10.31337/oz.77.4.6.
Texto completoResumen
Obljetnice smrti dviju osoba časnoga spomena, sv. Terezije iz Kolkate i sluge Božjega Franje Kuharića, bili su poticaj da se istraže međusobne poveznice u životima tih dviju osoba. Arhivsko gradivo dokazuje da je nadbiskup Kuharić imao ključnu ulogu pri dolasku zajednice Misionarke ljubavi u Zagreb, da je Zagrebačka nadbiskupija u njegovo doba svesrdno pomagala djelovanje sestara te da je nadbiskup u propovijedima često spominjao Majku Tereziju i Misionarke ljubavi.
36
Lemić, Vlatka. "Arhivi, zajednica i društvo u globalnom okruženju". Vjesnik Istarskog arhiva 28 (2021): 181–96. http://dx.doi.org/10.31726/via.28.9.
Texto completoResumen
Uz stručne poslove u svezi sa zaštitom, obradom i dostupnošću gradiva, rad arhiva danas uvelike oblikuju i suvremeni društveni procesi, ponajviše brzi razvoj tehnologija i društva znanja te kulturne, gospodarske i socijalne promjene izazvane migracijskim i globalizacijskim trendovima. Iz perspektive arhiva kao informacijskih servisa podrazumijeva se njihovo djelovanje kao otvorenih ustanova dostupnih svim korisnicima, koje aktivno pridonose kulturnom životu i oblikovanju identiteta svojih osnivača i zajednice u kojoj djeluju te privlače raznoliku publiku. U radu se predstavljaju međunarodne arhivske stručne prakse i aktivnosti u svezi s digitalizacijom i dostupnošću arhivskih izvora te tekući europski arhivski projekti i programi u svezi s novim arhivskim konceptima i širenjem informacijskih funkcija i usluga arhiva te najznačajnije europske suradničke arhivske platforme.
37
Legović, Sebastijan. "Sumarni inventar zbirke HR-DAPA-862 Zbirka preslika gradiva iz inozemnih arhiva i ustanova". Vjesnik Istarskog arhiva 29 (2022): 13–76. http://dx.doi.org/10.31726/via.29.1.
Texto completoResumen
HR-DAPA-862, Zbirka preslika gradiva iz inozemnih arhiva i ustanova formirana je u Državnom arhivu u Pazinu. Gradivo zbirke čine preslici arhivskoga gradiva iz arhiva i ustanova iz inozemstva: Državnoga arhiva u Trstu, Arhiva Republike Slovenije, Austrijskoga državnog arhiva, Nacionalnoga arhiva Francuske, Diplomatičkoga arhiva Gradske knjižnice „Atilio Hortis“ u Trstu, Knjižnice talijanskoga parlamenta „Giovanni Spadolini“ u Rimu, Knjižnice Muzeja Correr u Veneciji, Knjižnice prizivnoga suda u Trstu, Nacionalne knjižnice Svetoga Marka u Veneciji, Biskupijskoga arhiva u Trstu, Tajnoga vatikanskog arhiva, Arhiva bečkoga sveučilišta, Biskupijskoga arhiva u Beču, Katoličkoga bogoslovnog fakulteta bečkoga sveučilišta, Sveučilišne knjižnice Maribor, Nacionalne i sveučilišne knjižnice Ljubljana, Literalnog arhiva spomenika narodne pismenosti u Pragu, Povijesnoga arhiva Njemačko-mađarskoga papinskog učilišta te muzeja Châtillonnais. Gradivo zbirke odnosi se na Miscellaneu diplomaticu biskupovoga ureda u Vrsaru, na Franciskanski katastar Istre, na Geografske karte Austrijskoga primorja, Glavnoga intendanta Ilirskih provincija, na Zemaljsko glavarstvo za Kranjsku, Vicedomski ured za Kranjsku, na Reprezentaciju i komoru za Kranjsku, Zemaljske staleže za Kranjsku, Intendanta za Istru, Intendanta Rijeke, na Zbirku karata i zemljovida, Zbirku spisa iz francuske uprave, na Opću seriju isprava, Diplomaciju i vanjsku politiku, na Vanjske poslove Rovinj, Hidrografsku službu mornarice, na istarske statute, na gradivo o biskupu Jurju Dobrili i biskupu Ignaciju Kajetanu te na karte i planove Ilirskih provincija. Iako je gradivo preuzimano u više navrata prije 2004. godine, zbirka dotad nije bila evidentirana u temeljnim evidencijama o arhivskom gradivu, a gradivo je bilo razdvojeno u više arhivskih fondova/zbirki. Objedinjeno je tek 2005. godine za potrebe objedinjavanja podataka u Pregledu arhivskih fondova i zbirki Republike Hrvatske koji je bio objavljen 2006. godine. Jedini su izvor podataka o gradivu bili popisi mikrofilmova koji su izrađeni u tadašnjem Laboratoriju za mikrofilmiranje Državnoga arhiva u Pazinu. Godine 2006. izrađen je arhivski popis za sadašnju podseriju Franciskanski katastar Istre za potrebe korištenja u čitaonici i rješavanja zahtjeva stranaka. Godine 2011. izrađen je sumarno-analitički inventar koji je obuhvaćao samo preslike preuzete zaključno s 2007. godinom. Kako su se u međuvremenu i dalje prikupljali preslici, 2022. godine pristupilo se reviziji i sveobuhvatnom popisivanju i sređivanju svih preslika preuzetih iz inozemnih arhiva i ustanova zaključno s 2021. godinom. Gradivo zbirke višerazinski je opisano, izrađen je arhivistički popis te je izrađen i dovršen sumarni inventar zbirke.
38
Chomicki, Špela y Petra Gabrovec. "Viri iz obdobja slovenske osamosvojitve – predstavitev in problematika arhivskih virov". Moderna arhivistika 2023 (6), n.º 2 (17 de diciembre de 2023): 281–92. http://dx.doi.org/10.54356/ma/2023/dxwe3253.
Texto completoResumen
Slovenska pot v samostojnost je bila zaznamovana s številnimi pomembnimi prelomnicami. V prispevku so predstavljeni viri iz obdobja slovenskega osamosvajanja s poudarkom na dogajanju v letu 1991. V obdobju tridesetih let po razglasitvi slovenske samostojnosti se je z omenjeno tematiko že uspelo ukvarjati večjemu številu raziskovalcev, ki so pri svojem delu uporabljali in preučevali različne vrste virov. Prispevek v prvi vrsti obravnava predstavitev in problematiko omenjenih virov, ki jih hranijo različne institucije – arhivi, muzeji, ministrstva in društva. Arhivsko gradivo dopolnjujejo sekundarni in ustni viri, ki po vrednotenju sodijo v posebno kategorijo.
39
Bajc, Gorazd y Janez Osojnik. "Arhivsko gradivo za preučevanje koroškega problema po prvi svetovni vojni v Britanskem državnem arhivu". Moderna arhivistika 2022 (5), n.º 2 (2 de diciembre de 2022): 519–29. http://dx.doi.org/10.54356/ma/2022/oitv9109.
Texto completoResumen
Cilj prispevka je prikazati problematiko arhivskega gradiva, ki ga Britanski državni arhiv (The National Archives) v Londonu hrani o preučevanju dogajanja na južnem delu dežele Koroške po prvi svetovni vojni, in sicer od konca vojne do izvedbe koroškega plebiscita 10. oktobra 1920. Avtorja podajata kratek opis zgoraj navedenega dogajanja, nato pa predstavita arhivske fonde in enote, uporabne pri raziskavi koroškega vprašanja. Ugotavljata, da je arhivskega gradiva precej in da je zelo dobro ohranjeno.
40
Bukvić, Nenad. "Fragmenti o djelovanju Komisije za istarska pitanja pri Predsjedništvu Narodne vlade Hrvatske tijekom 1945. godine". Vjesnik Istarskog arhiva 27 (2020): 167–87. http://dx.doi.org/10.31726/via.27.8.
Texto completoResumen
U fondovima i zbirkama Hrvatskoga državnog arhiva u Zagrebu, središnje arhivske ustanove u Republici Hrvatskoj, čuvaju se i vrijedni dokumenti o povijesti Istre. Među gradivom za istraživanje razdoblja Drugoga svjetskog rata i poraća nalazi se i manja količina gradiva (jedna arhivska mapa) nastaloga ili prikupljenog djelatnošću Komisije za istarska pitanja pri Predsjedništvu Narodne vlade Hrvatske tijekom 1945. godine. Gradivo je u Hrvatski državni arhiv preuzeto po službenoj dužnosti od Ureda za opće poslove Vlade Republike Hrvatske i Hrvatskoga državnog sabora 1998. godine i oblikovano u zasebni arhivski fond (HR-HDA-1165). Iako je sačuvano fragmentarno, ono predstavlja vrijedan izvor za istraživanje tema u svezi s organizacijom vlasti i svakodnevnoga života u hrvatskome dijelu Istre, koji je temeljem Beogradskoga sporazuma od 9. lipnja 1945. o privremenoj podjeli graničnoga područja Jugoslavije i Italije na dvije okupacijske zone stavljen pod jugoslavensku vojnu upravu. Akti o osnivanju Komisije, djelovanju i prestanku s radom nisu objavljeni u službenim glasilima. No, temeljem uvida u arhivske dokumente može se zaključiti da je započela s djelovanjem u lipnju 1945. i da je djelovala tijekom druge polovice te godine. Obavljala je savjetodavne poslove i poslove koordinacije u odnosu na Oblasni narodni odbor za Istru, mjerodavna ministarstva i druga tijela u svezi s rješavanjem pitanja oko nacionalnih, kulturnih i gospodarskih interesa dijela Istre koji je bio pod jugoslavenskom vojnom upravom. Aktivnosti Komisije najvećim su se dijelom odnosile na posredovanje u izdavanju propusnica za putovanja na područje Istre te organizaciju i popunjavanje službeničkih mjesta u tamošnjoj civilnoj upravi. Komisija je bila angažirana i oko opskrbe hranom te opremom i sredstvima za rad tamošnjih ustanova. Nastojala je steći što cjelovitiji uvid u političke, administrativne (upravne), sudske, gospodarske, obrazovne, kulturne i druge prilike na tom području. To ilustriraju i tri dokumenta čiji se cjeloviti prijepisi donose u članku, uz poštivanje uobičajenih načela pri objavljivanju arhivskoga gradiva. Prvi se dokument odnosi na organizaciju financijske službe u Istri, a drugi na razvoj turizma i obnovu hotelijersko-ugostiteljske infrastrukture na Opatijskoj rivijeri. Treći je dokument rukom pisani osvrt Ante Rojnića povodom 25. obljetnice potpisivanja Rapallskoga ugovora.
41
Eržen Podlipnik, Elizabeta y Hana Habjan. "Delovne prakse Zgodovinskega arhiva Ljubljana z ustvarjalci na področju vzgoje in izobraževanja". Moderna arhivistika 1, n.º 2 (1 de junio de 2018): 427–44. http://dx.doi.org/10.54356/ma/2018/apsb9556.
Texto completoResumen
Avtorici v prispevku obravnavata več dejavnikov, ki vplivajo na javno arhivsko službo. Izpostavljata vplive sprememb arhivske zakonodaje ter zakonodaje na področju vzgoje in izobraževanja na ravnanje z najbolj perečo dokumentacijo, ki vsebuje osebne podatke udeležencev vzgoje in izobraževanja, od sprememb arhivske zakonodaje leta 2014. Z analizo postopkov odbiranja in prevzemanja arhivskega gradiva tovrstnih ustvarjalcev na primerih delovnih praks dveh enot Zgodovinskega arhiva Ljubljana primerjata opravljeno delo ustvarjalcev s ponudniki storitev in ugotavljata prednosti in pomanjkljivosti tako enih kot drugih. Inšpekcijski postopki arhivske in šolske inšpekcije glede nadzora nad dokumentarnim in arhivskim gradivom se, kot je razvidno iz zapisnikov inšpekcijskih nadzorov, večkrat prekrivajo, zato bi bilo po mnenju avtoric smiselno uvesti sistem medsebojnega obveščanja in s tem olajšati in izboljšati učinkovitost inšpekcij. Kritična obravnava sestave in uporabnosti enotnega klasifikacijskega načrta za vzgojno-izobraževalne zavode, ki je stopil v veljavo 1. 1. 2015, pa nakazuje nekatere pomanjkljivosti, ki bi jih bilo potrebno odpraviti za učinkovitejše pisarniško poslovanje.
42
Kolić, Dubravka y Katarina Vukić. "From archival reference codes to identification codes and work identifiers". Vjesnik dalmatinskih arhiva 4, n.º 1 (2023): 11–41. http://dx.doi.org/10.58565/vda.4.1.1.
Texto completoResumen
Uloga arhivskih signatura u identifikaciji i preciznom citiranju gradiva prepoznata je i u arhivskoj i u znanstvenoj zajednici. U ovom radu iznosi se pregled domaće literature i propisa koji se odnose na signiranje arhivskoga gradiva. Normiran oblik signature fonda široko je prihvaćen, no u hrvatskoj arhivskoj praksi nalaze se različiti tipovi signatura dodijeljenih jedinicama opisa nižim od fonda. Na primjerima iz prakse Državnog arhiva u Zadru nakon 2. svjetskog rata nastojat će se uputiti na njihove prednosti i nedostatke u kontekstu klasičnih obavijesnih pomagala i arhivskih informacijskih sustava.
43
Kuhar, Kristijan y Marko Medved. "Novootkriveni glagoljski fragmenti iz 14.-15. st. u arhivu riječkih benediktinki". Fluminensia 33, n.º 2 (2021): 461–80. http://dx.doi.org/10.31820/f.33.2.7.
Texto completoResumen
Rad ukazuje na pronađene fragmente iz samostana benediktinki Sv. Roka u Rijeci čije se arhivsko gradivo danas nalazi u samostanu Sv. Danijela u Abano Terme u Italiji, gdje su riječke redovnice izbjegle nakon Drugog svjetskog rata. Od tri pronađena, članak opisuje jedan glagoljski fragment na uglatoj glagoljici kojemu pristupa kroz paleografsku, kodikološku, teološko i liturgijsko-povijesnu analizu. Donosi se transliteracija teksta i zaključuje se da je fragment pripadao brevijaru iz razdoblja kraja 14. ili 15. stoljeća te da je vezan uz liturgijsko svetkovanje sv. Martina biskupa i ispovjednika. Pronalazak fragmenta smješta se u dosadašnje spoznaje o liturgijsko-jezičnoj povijesti Rijeke i iznose se hipoteze o načinu na koji je dospio u samostan riječkih benediktinki, zajednicu koju se smatra latinaškom.
44
Holjevac Tuković, Ana y Mate Rupić. "Arhivski fondovi srpske provenijencije pohranjeni u Hrvatskome memorijalno-dokumentacijskom centru Domovinskog rata". Scrinia Slavonica 20, n.º 1 (15 de febrero de 2021): 423–57. http://dx.doi.org/10.22586/ss.20.1.3.
Texto completoResumen
Članak daje pregled arhivskih fondova i zbirki nastalih radom paradržavnih civilnih i vojnih ustanova (i postrojbi) pobunjenih Srba na okupiranom području Republike Hrvatske: skupštine i vlade Republike Srpske Krajine, pripadajućih ministarstava, pravosudnih i upravnih tijela na lokalnoj razini, političkih stranaka i udruga, te zonskih štabova i njihovih sljednika, korpusā Srpske vojske Krajine. Prikazano je i gradivo nastalo radom Jugoslavenske narodne armije, pohranjeno u Centru, koja je u vremenu svoje transformacije prešla i u Vojsku Republike Srpske Krajine, kao i u Vojsku Republike Srpske. Oblikovani arhivski fondovi i zbirke većim dijelom pripadaju cjelini arhivskog gradiva Republike Srpske Krajine (Srpske Autonomne Oblasti Krajine), prikupljenog nakon oslobodilačkih vojno-redarstvenih operacija Bljesak i Oluja.
45
Prpić, Lara. "Zdravstvena zaštita i zdravstvene ustanove u Lici i Karlobagu do početka Domovinskog rata". MemorabiLika 2, n.º 1 (18 de enero de 2023): 121–42. http://dx.doi.org/10.15291/ml.4032.
Texto completoResumen
Začeci svojevrsne zdravstvene zaštite stanovništva u Lici i Karlobagu vezani su za djelatnost praktičara narodne medicine, o čemu dijelom svjedoče sačuvane Karlobaške ljekaruše iz 1603. i 1707. godine. Institucionalizacija zdravstva na tom području započinje u 18. stoljeću kada je u Karlobagu formirana zdravstvena služba, odnosno Zdravstveni ured za kontrolu kretanja brodova, ljudi i robe s ciljem sprječavanja unosa zaraze i suzbijanja epidemija kuge, sifilisa i drugih zaraznih bolesti, a u Lici tzv. sanitarni kordon, koji je u medicinskoj i općoj povijesti poznat kao jedan od najučinkovitijih, ali i najskupljih sustava preventivne zdravstvene zaštite od zaraznih bolesti. U radu se donosi pregled povijesnog razvoja zdravstvenih institucija na predmetnom području s posebnim osvrtom na sačuvano arhivsko gradivo nastalo njihovim djelovanjem do početka Domovinskog rata.
46
Novak, Miroslav. "Fasetni model oblikovanja naslovov popisnih enot". Moderna arhivistika 1, n.º 2 (1 de junio de 2018): 385–408. http://dx.doi.org/10.54356/ma/2018/boiz6066.
Texto completoResumen
Popis arhivskega gradiva je neopredmeten produkt arhivskega strokovnega dela. Hkrati s tem pa je tudi temeljna intelektualna storitev popisovalca arhivskega gradiva za vnaprej znanega ali neznanega agenta. Skladno s sodobno arhivsko paradigmo je ta lahko človek ali različni stroji oz. informacijski sistemi. Obstoječi koncept popisovanja arhivskega gradiva in s tem tudi naslovov popisnih enot je bil razvit na podlagi analognih tehnoloških rešitev. Ob upoštevanju temeljnih arhivskih načel se je osredotočal predvsem na logično racionalno predstavitev arhivskih vsebin v relaciji med arhivskim informativnim pomagalom in uporabnikom. Sodobne zahteve rešitev upravljanja z dokumentacijo se odražajo tudi v metodologiji oblikovanja naslovov popisnih enot. Koncept popisovanja v kontekstu (RiC) predstavlja v tem oziru novo, kompleksno, arhivsko paradigmo. V ta namen je na operativnem nivoju potrebno razviti tudi ustrezne metode oblikovanja naslovov, ki bodo upoštevale mnoge zahteve v zvezi z uporabo arhivskega gradiva v sodobnih okoljih. Izpostavimo naj samo strojno oblikovanje naslovov, strojno razvrščanje, strojno prevajanje, večdimenzionalno povezovanje vsebin itd. V ta namen sta v prispevku predstavljena teoretični model in metodologija oblikovanja fasetnih naslovov arhivskih popisnih enot.
47
Kranjec, Jože, Urh Kopitar y Bojan Himmelreich. "Digitalizacija arhivskega gradiva - negativov celjskega fotografa Milana Božiča". Moderna arhivistika 2020, n.º 1 (1 de septiembre de 2020): 36–47. http://dx.doi.org/10.54356/ma/2020/1/xdmk2675.
Texto completoResumen
V prispevku je predstavljen projekt digitalizacije arhivskega gradiva – negativov celjskega fotografa Milana Božiča, ki ga v Zgodovinskem arhivu Celje hranijo v arhivski zbirki SI_ZAC/1028 Fototeka Božič Milan. Prispevek je pripravilo več avtorjev, ki so tudi izvedli projekt. Avtorji predstavijo naloge, ki so bile potrebne, da se je digitalizacija uspešno zaključila. V prvem delu prispevka predstavi Jože Kranjec, na začetku postavljen za koordinatorja projekta, naloge, ki jih je bilo potrebno opraviti, da se je postopek digitalizacije lahko začel. Urh Kopitar v prispevku predstavi tehnične izzive, s katerimi so se soočali pri digitalizaciji omenjene arhivske zbirke, in izvedene rešitve. Dr. Bojan Himmelreich predstavi fotografa in novinarja Milana Božiča ter arhivsko zbirko črno-belih fotografskih negativov na plastičnem filmu.
48
Mikić, Anto y Miro Radalj. "Obnova katoličkoga tiska u Hrvatskoj 1960-ih". Journal of contemporary history 53, n.º 3 (16 de diciembre de 2021): 1071–98. http://dx.doi.org/10.22586/csp.v53i3.18236.
Texto completoResumen
Oslanjajući se na objavljenu literaturu i neobjavljeno arhivsko gradivo, autori u radu obrađuju fenomen obnove katoličkoga tiska u Hrvatskoj tijekom 1960-ih, ponajprije u kontekstu crkveno-državnih odnosa toga vremena. Proces obnove Katoličke crkve, potaknut Drugim vatikanskom koncilom, s jedne strane te želja jugoslavenskih vlasti da ponovno normaliziraju odnose s Crkvom u tadašnjoj Jugoslaviji, ali i obnove 1952. jednostrano prekinute diplomatske odnose sa Svetom Stolicom s druge strane otvorili su mogućnost da Crkva u Hrvatskoj obnovi i neke svoje javne/društvene djelatnosti, koje su joj od 1945. bile sustavno uskraćivane, među kojima je istaknuto mjesto zauzelo ponovno pokretanje njezina tiska koji je država 1945. ugušila. Tu je priliku Crkva 1960-ih uspješno iskoristila, a obnovljeni katolički tisak naišao je na velik interes publike te su se u samo nekoliko godina umnožili i broj osnovanih/obnovljenih listova i njihova naklada.
49
Miškulin, Ivica. "Neprijatelj države iz Okučana". Scrinia Slavonica 19, n.º 1 (5 de noviembre de 2019): 241–69. http://dx.doi.org/10.22586/ss.19(2019).1.9.
Texto completoResumen
Oblici i učinkovitost političke opozicije komunističkom režimu u Jugoslaviji, u posljednjem desetljeću njezinog postojanja, još uvijek nam u dobrom dijelu ostaju nepoznanicom. Slučaj Janjka Sarajlića, pojedinca koji se, uslijed zamršene osobne i obiteljske povijesti osuđen na drugorazrednu egzistenciju, drznuo pobuniti, zbog toga prisilno otišao „na privremeni rad u inozemstvu“, potom usudio unijeti u okvir zatvorenog društva nedopuštenu literaturu, zbog čega je uhićen, osuđen te je kaznu služio u nekim od najzloglasnijih kaznionica u državi, a potom se u inozemstvu odlučio aktivno boriti protiv jugoslavenske države, posebno je indikativan za poznavanje problematike nenasilnog otpora komunističkoj Jugoslaviji. Stoga, pored analize djelovanja Janjka Sarajlića, čovjeka o kojemu je tadašnji hrvatski emigrantski tisak naveliko pisao i o čijoj sudbini novodostupno arhivsko gradivo donosi niz podataka, ali je ona svejedno nepoznata, kako u široj javnosti, tako i u uskim okvirima hrvatske historiografije, sljedeće rečenice donose i razmatranja o političkom kriminalu, naravi pravosuđa i zatvorskog sustava te uključenosti emigracije u pokušaje političkih i društvenih promjena u komunističkoj Jugoslaviji.
50
Bačić, Edita y Mihaela Kovačić. "Arhiv knjižničarske udruge : od privatnog do javno dostupnog izvora znanja". Vjesnik bibliotekara Hrvatske 61, n.º 1 (15 de octubre de 2018): 321. http://dx.doi.org/10.30754/vbh.61.1.634.
Texto completoResumen
Cilj. Ukazati na važnost i potrebu da regionalne knjižničarske udruge u Hrvatskoj kao privatni stvaratelji i imatelji arhivskog gradiva vode o njemu sustavnu i standardiziranu brigu bez obzira na vrstu nosioca informacije.
Metodologija. Propituju se teorijske postavke, zakonska regulativa i mogućnosti nadležnih državnih arhiva u odnosu na knjižničarske udruge. Kao model istraživanja dobre i loše prakse upravljanja arhivskim gradivo uzeto je gradivo Društva knjižničara u Splitu. Usto, procjenjuje se mogućnost da se osnovnom korpusu gradiva pridruže privatni arhivi/zbirke fizičkih osoba – članova knjižničarske udruge.
Rezultati. Svrha objedinjavanja gradiva jest stvaranje što cjelovitije dokumentacije o djelovanju knjižničarske zajednice u određenom prostoru i vremenu. Preduvjet je za to detaljnije reguliranje upravljanja pripadajućim arhivskim gradivom kroz dokumente knjižničarske udruge. Potvrdu tih promišljanja nalazimo i u praksi međunarodne knjižničarske zajednice (American Library Association Archive, Chartered Institute of Library and Information Professionnals i Associazione Italiana Biblioteche).
Originalnost rada. Ukazuje se na to da je na putu prema stvaranju što cjelovitijeg arhiva knjižničarske zajednice, jedinstvenog ne u fizičkom smislu, već u tematskom obuhvatu gradiva kod različitih stvaratelja i imatelja, već sada potrebno sustavno i standardizirano dokumentiranje njezina djelovanja na lokalnoj i nacionalnoj razini. Pritom je poželjan partnerski i savjetodavni odnos s arhivističkom zajednicom.