Journal articles on the topic 'Za ji'
To see the other types of publications on this topic, follow the link: Za ji.
Create a spot-on reference in APA, MLA, Chicago, Harvard, and other styles
Consult the top 50 journal articles for your research on the topic 'Za ji.'
Next to every source in the list of references, there is an 'Add to bibliography' button. Press on it, and we will generate automatically the bibliographic reference to the chosen work in the citation style you need: APA, MLA, Harvard, Chicago, Vancouver, etc.
You can also download the full text of the academic publication as pdf and read online its abstract whenever available in the metadata.
Browse journal articles on a wide variety of disciplines and organise your bibliography correctly.
1
Jurková, Zuzana. "Za Adelaidou Reyesovou (1930–2021)." Lidé města 23, no. 3 (December 1, 2021): 434–36. http://dx.doi.org/10.14712/12128112.2431.
Full textAbstract:
24. srpna 2021 zemřela ve svém bytě s úchvatným výhledem přes řeku Hudson na newyorský Manhattan významná etnomuzikoložka Adelaida Reyesová. Bylo jí 91 let. Protože měla blízko k Praze i specificky k Fakultě humanitních studií UK, je na místě si ji připomenout.
2
Stephano, Rehema. "Mapokezi ya Nomino za Kiswahili katika Ngeli za Nomino za Gᴉrᴉmi." Utafiti 18, no. 2 (November 3, 2023): 225–42. http://dx.doi.org/10.1163/26836408-15020085.
Full textAbstract:
Ikisiri Lengo la makala hii ni kuonesha jinsi nomino za Kiswahili zinavyokopwa ili kukidhi mawasiliano katika Gᴉrᴉmi. Nomino (majina) ni miongoni mwa maneno yanayokopwa kutokana na umuhimu wake mkubwa katika lugha na mawasiliano kwa ujumla. Umuhimu huo ni kutambulisha watu, vitu, hali na mahali. Gᴉrᴉmi, kutokana na utangamano wake na Kiswahili, kinakopa na kutohoa nomino tofauti kwa lengo la kukidhi mawasiliano kulingana na wakati na mazingira ya kiuchumi, kisiasa, kiutamaduni na kijamii yanayoikabili lugha hiyo. Uchambuzi matini na usaili vimeonesha kwamba nomino za Kiswahili zinazokopwa na kupokelewa katika Gᴉrᴉmi ni za ngeli nane ambazo ni MU-/WA-; MU-/MI-; JI-, Ø-/MA-; KI-/VI-; N-/N-; U-/N-; U-/MA-; na KU-, ambapo maumbo ya umoja na wingi, pamoja na sauti huchakatwa kulingana na mfumo lugha wa Gᴉrᴉmi. Hata hivyo, maana ya nomino inayokopwa hubaki ileile kama ilivyo katika lugha iliyokopesha. Kwa hiyo, inapendekezwa uchambuzi wowote wa mapokezi ya maneno uende sambamba na mfumo wa lugha inayokopa.
3
Ukpokolo, Francesca C., Obiageli C. Okoye, and Oluatunde B. Lawuyi. "Cultural Reconstruction of Iwa Ji Festival in Igbo-Ukwu, and Fractured Igbo Identity." Synthesis philosophica 33, no. 1 (November 6, 2018): 149–64. http://dx.doi.org/10.21464/sp33109.
Full textAbstract:
U mnogim su afričkim društvima domorodački festivali pred istrebljenjem, što je rezultat modernizacija i utjecaja kršćanske religije na život ljudi. U jugoistočnoj Nigeriji, festival Iwa Ji, godišnji festival jama koji se slavi da bi se zahvalilo Vrhovnom biću i bogovima za osiguranje održanja, posljednjih desetljeća susreće se s napuštanjem. No istraživači su ustanovili kulturno značenje vezano za festival i njegov potencijal u očuvanju identiteta ljudi, kao i za promociju turizma, na temelju čega su predložili rekonstrukciju festivala da bi bio opće prihvaćen. Rekonstrukcija se provela. Rad proučava rekonstrukciju festivala kao fuziju domorodačkog Iwa Ji festivala i suvremenih praksi, argumentirajući da je rekonstruirani festival odraz razlomljenog identiteta Igbo naroda. Služeći se Turner¬Schechner modelom izvedbe kao socijalne drame za eksplanatorni model u studiji, autori argumentiraju da su advent moderne i kršćanska religija stvorile procjep u iskustvu kulture. Obnovljena pozornica predstavljena je u rekonstrukciji i prepakiravanju festivala za bolju prihvatljivost. Reintegracija se provela kako je festival postao bolje prihvaćen povodom rekonstrukcije te su sudionici iskusili transformaciju. Za proizvođenje podatak primijenjen je etnografski pristup. Podaci su se analizirali deskriptivno.
4
Billinger, Michael S. "Jiný pohled na etnicitu jako na biologický koncept: Posun antropolgie za koncept rasy." Sociální studia / Social Studies 4, no. 4 (November 27, 2007): 23–51. http://dx.doi.org/10.5817/soc2007-4-23.
Full textAbstract:
Montagu psal o rase jako o „nejnebezpečnějším lidském mýtu“ a Lévi-Strauss ji nazval „prvotním hříchem antropologie“. Přestože po celé 20. století vznikaly nové a nové přesvědčivé argumenty, proč by měl být koncept rasy opuštěn, pro antropology, kteří se zabývají klasifikací lidských populací, zůstává rasa významným problémem. Rasová terminologie se stala trvalým průvodcem antropologických počinů, což lze přičíst zejména tomu, že rasa byla historicky vlastním jádrem antropologického výzkumu. I přes konceptuální neadekvátnost rasy se antropologie dosud neposunula za koncept rasy jakožto explanační nástroje pro chápání biologické variability lidstva, neboť za něj dosud nemá konceptuální a/nebo metodologickou náhradu. Tento článek nově analyzuje historickou antropologickou literaturu o etnicitě a interakcí mezi biologií a kulturou jako náhradou za koncept rasy a přetváří ji v kontextu moderního filozofického a psychologického pohledu na variabilitu lidské populace.
5
Gawuna, Garba Abdu. "Bitar Muhimmancin Fahimtar Harsuna Biyu: Hausa a Fagen Misali." Tasambo Journal of Language, Literature, and Culture 2, no. 02 (June 15, 2023): 227–2232. http://dx.doi.org/10.36349/tjllc.2023.v02i02.028.
Full textAbstract:
Wannan takarda za ta yi nazari ne a kan muhimmancin ji da amfanida harsuna biyu wajan mu’amala wato “bilingualism”. Wannan wata hanya ce ta tasarifi da harshe sama da ɗaya lokacin maagana. Ita kuwa wannan hanya idan har mutum ya laƙance ta, ko ya fahim ce ta, to haƙiƙa akwai tabbacin cewa zai samu cin nasara wajen aikinsa na koyarwa ko wasu fannoni na rayuwa, fiye da wanda yake jin harshe ɗaya. Haka ma’aikacin jinya (Heath worker), ko ‘yan siyasa duka suna da tagomashi a ɓangaren sana’o’insu matuƙar su na jin harshe fiye da guda, fiye da wanda ba ya ji. Haka kuma wannan takardar za ta duba ma’anar harshe, bahaushe, ƙasar Hausa, amfanin jin harsuna biyu, amfani da fahimtar harsuna biyu tubalin ra’in nazarin bincike wanda za a yi amfani da mazahabar Ferdinand De Sasussure, sakamakon bincike, kammalawa, sai manazarta.
6
Gores, Maria. "Utabirifu wa Kisemantiki wa Mofimu {Ji-} katika Vitenzi vya Kiswahili." MULIKA 41, no. 2 (December 30, 2022): 206–20. http://dx.doi.org/10.56279/mulika.na41t2.6.
Full textAbstract:
Mofimu ni kipashio cha kimofolojia kinachobeba dhima za kisemantiki. Dhima hizo hutofautiana kutoka mofimu moja na nyingine kama mazingira ya utokeaji wa mofimu yanavyotofautiana. Katika lugha ya Kiswahili, baadhi ya vitenzi huwa na tabia ya kupachikwa mofimu ambazo hubeba dhima tofauti (Khamisi, 1985; Mgullu, 1999; McCarthy 2002; kwa kutaja wachache). Makala haya yanakusudia kuchunguza utabirifu wa kisemantiki wa mofimu {ji-] katika baadhi ya vitenzi vya Kiswahili ili kuona kama ni mara zote mofimu hiyo ikiambatana na vitenzi hivyo tunaweza kutabiri maana. Data iliyochambuliwa imekusanywa kutoka katika Kamusi ya Kiswahili Sanifu (Toleo la tatu) na Kamusi Kuu ya Kiswahili (Toleo la pili), kwa kutumia mbinu ya usampulishaji nasibu tabakishi, usampulishaji nasibu taratibishi na usampulishaji nasibu ulo rahisi. Katika Makala haya tumeanza kwa kuangazia mbinu zinazobainisha vitenzi vyenye mofimu {ji-} katika kamusi teule za Kiswahili. Pia, tumefafanua utabirifu wa kisemantiki wa mofimu {ji-} katika vitenzi vya Kiswahili. Vilevile, tumeelezea mazingira yanayosababisha utabirifu wa kisemantiki wa mofimu {ji-} katika vitenzi vya Kiswahili. Ili kufikia malengo hayo, Nadharia ya Maana kama Matumizi imetumika. Kwa kuhitimisha, makala haya yametoa mapendekezo kadhaa kuhusu kufanyika kwa uchunguzi zaidi katika kipengele cha mofimu.
7
Dominko-Baloh, Jasna, and Mateja Geder. "Nove možnosti izobraževanja v Sloveniji." Andragoška spoznanja 5, no. 4 (December 1, 1999): 91–98. http://dx.doi.org/10.4312/as.5.4.91-98.
Full textAbstract:
Letošnje študijsko leto je v Mariboru vpisala študij prva generacija rednih in izrednih študentov po novem višješolskem strokovnem programu poslovni sekretar. Ustanovitev Višje strokovne šole za poslovne sekretarje v Mariboru Višja strokovna šola za poslovne sekretarje je bila konec leta 1998 ustanovljena na Dobi, zavodu za izobraževanje Maribor. Šola je samostojna enota Dobe. Ministrstvo za šolstvo in šport RS je podpiralo pripravo programa in ustanovitev višje šole. Na osnovi razpisa in izpolnjevanja pogojev ji je dodelijo koncesijo. Pri pripravi programa so sodelovale številne institucije, od Gospodarske zbornice Slovenije, Centra RS za poklicno izobraževanje, Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, Urada RS za šolstvo s Strokovnim svetom za poklicno in strokovno izobraževanje do Andragoškega centra Slovenije.
8
Sunčič, Maja. "Smrt ji lepo pristoji: zagatnost smešnega." Keria: Studia Latina et Graeca 4, no. 2 (December 6, 2002): 95. http://dx.doi.org/10.4312/keria.4.2.95-116.
Full textAbstract:
V grškem imaginariju so ženske predstavljene kot kvintesenčne negativke, zato je analiza pozitivk ali celo idealnih žensk izredno kočljiva. Ob celem nizu negativk se pojavljata zgolj dve pozitivki, Penelopa in Alkestida. Med obema ženskama obstaja razlika v smejalnem vidu, zato lahko le za Alkestido uporabimo smejalni karnevalski kontekst. V nizu kršitev obrednih pravil in v odsotnosti onesnaženja ali sankcije se idealna ženska Alkestida izrisuje kot smešna ženska, katere idealnost obstaja zgolj v karnevalskem času smeha in prenove, medtem ko jo izven karnevalskega smeha zaznamuje nepremičnost, molk in smrt.
9
De Montaigne, Michael. "Michel de Montaigne: Eseji (izbor in prevod Branko Madžarevič)." Keria: Studia Latina et Graeca 10, no. 2 (December 26, 2008): 119. http://dx.doi.org/10.4312/keria.10.2.119-162.
Full textAbstract:
ČETRTO POGLAVJEKako se duša čustveno sprošča na napačnih predmetih, če ji manjkajo pravi Neki naš plemič, ki je bil pošteno nagnjen k putiki, je imel v šali pripravljen odgovor za zdravnike, ko so ga silili, naj se popolnoma odpove slanemu mesu.
10
Jakop, Nataša. "Ob življenjskem jubileju prof. dr. Erike Kržišnik." Jezik in slovstvo 68, no. 2 (September 19, 2023): 127–31. http://dx.doi.org/10.4312/jis.68.2.127-131.
Full textAbstract:
Profesorica doktorica Erika Kržišnik je utemeljiteljica frazeologije kot jezikoslovne vede na Slovenskem, njena vodilna razvijalka in raziskovalka ter predavateljica. S svojo raziskovalno žilico, strokovno vedoželjnostjo, nenehnim preizpraševanjem in kritičnim razmišljanjem je vplivala na več generacij študentov slovenistov in jezikoslovcev, ki jim je odpirala vrata v večplasten in zapleten jezikovni in jezikoslovni svet. Ob njenem življenjskem jubileju ‒ 70-letnici ‒ se ji želim s tem kratkim in fragmentarnim zapisom pokloniti, se ji zahvaliti in čestitati za vse dosežke, predvsem pa srčno voščiti vse najboljše, obilo zdravja, življenjske moči in neusahljive energije.
11
Slatinek, Stanislav. "»Pastorala v spreobrnjenju«papeža Frančiška in izzivi za prenovo Cerkve." Bogoslovni vestnik 79, no. 4 (2019): 1063–73. http://dx.doi.org/10.34291/bv2019/04/slatinek.
Full textAbstract:
Drugi vatikanski cerkveni zbor je predstavil cerkveno spreobrnjenje kot odprtost za trajno prenavljanje sebe, da bi bili zvesti Jezusu Kristusu. Papež Frančišek zato kliče Cerkev na poti njenega romanja k stalnemu prenavljanju. Pravi, da se mora celotna pastorala notranje preoblikovati. Danes se nam kaže nujna potreba po misijonarskem spreobrnjenju Cerkve, cerkvenih struktur, duhovnikov, diakonov, redovnikov, katehistov, katehistinj in drugih sodelavcev v dušnem pastirstvu. Za pastoralno spreobrnjenje je več zakonitih načinov in vsaka krajevna Cerkev mora ugotoviti, kateri način ji najbolj ustreza. Tudi Cerkev v Sloveniji je poklicana k misijonarskemu spreobrnjenju. Od vseh (od struktur in od ljudi) se zahtevajo duhovno spreobrnjenje, močna ljubezen do Boga in do bližnjega, gorečnost za pravičnost in mir, evangeljski smisel za uboge in uboštvo.
12
Simonič, Peter. "Solidarnost in vzajemnost v času recesije. Razumevanje starih in novih vrednosti in vrednot v poznem kapitalizmu." Ars & Humanitas 8, no. 1 (July 1, 2014): 5–12. http://dx.doi.org/10.4312/ars.8.1.5-12.
Full textAbstract:
Finančna kriza in njene posledice v evropskih družbah kažejo na pomanjkljivosti sedanjega gospodarskega sistema. Še posebej v t. i. obrobnih državah se dramatično povečujejo brezposelnost, nižanje porabe, občasnost del, prisilno preseljevanje delovne sile, revščina, deložacije itd. Neoliberalna politika, ki ji sledi večina evropskih vlad, ponuja malo možnosti za rešitev nastale situacije.
13
Simonič, Peter. "Solidarnost in vzajemnost v času recesije. Razumevanje starih in novih vrednosti in vrednot v poznem kapitalizmu." Ars & Humanitas 8, no. 1 (July 1, 2014): 5–12. http://dx.doi.org/10.4312/ah.8.1.5-12.
Full textAbstract:
Finančna kriza in njene posledice v evropskih družbah kažejo na pomanjkljivosti sedanjega gospodarskega sistema. Še posebej v t. i. obrobnih državah se dramatično povečujejo brezposelnost, nižanje porabe, občasnost del, prisilno preseljevanje delovne sile, revščina, deložacije itd. Neoliberalna politika, ki ji sledi večina evropskih vlad, ponuja malo možnosti za rešitev nastale situacije.
14
Đurđević, Goran, and Suzana Marjanić. "De re robotica." In medias res 12, no. 23 (September 25, 2023): 3909–21. http://dx.doi.org/10.46640/imr.12.23.9.
Full textAbstract:
Danas su roboti postali svakodnevica čiji su zadaci sve veći u uslužnim djelatnostima (npr. ugostiteljstvo ili ispitivanje zadovoljstva korisnika), zatim kao automatizirani i samostalni uređaji (npr. usisivači ili automobili) te kao supstitucija za pojedine biljke i životinje (npr. umjetna stabla, RoboBee kao zamjena za pčele i dr.). Tekst se zadržava na nešto manje poznatim robotima – robotiziranim kućnim ljubimcima čiju genezu kao svojevrsnih avatara i malih igračaka pratimo od sredine 1990-ih kada je područje JI Europe preplavljeno dječjim japanskim „kućnim ljubimcem“ Tamagotchijem. Poslije su razvijeni složeniji „ljubimci“ poput Joy for All, Zoomer Interactive Kittens and Puppies, PARO Robot Seals i AIBO. Naglasak je postavljen na robot-kućnim ljubimcima koji se u nekim zemljama koriste u domovima za starije osobe kao i npr. za osobe oboljele od demencije. Ovakvi su objekti otvorili brojna pitanja od kojih izdvajamo sljedeće: definiciju bića i kućnog ljubimca (engl. pet), odnosno kućne životinje (engl. home animals) ili kako neki antrozoolozi ističu – životinje za društvo (engl. companion animals), društvenost i privrženost, osjećaje, biološke potrebe, odgovornost za ponašanje, prava i obveze kao i nasilje prema hibridima i androidima (usp. Thompson 2018).
15
Brečko, Daniela. "Karierna sidra in načrtovanje izobraževanja (I. del)." Andragoška spoznanja 12, no. 1 (December 1, 2006): 10–30. http://dx.doi.org/10.4312/as.12.1.10-30.
Full textAbstract:
Prispevek je razdeljen na tri dele, v prvem se avtorica posveča pomenu kariere za posameznika, organizacijo in za družbo. Ugotavlja, da se je pojmovanje kariere drastično spremenilo in ne pomeni le poti navzgor, kot smo izraz do nedavnega še vsi pojmovali, ampak tudi pot vstran ali celo navzdol. Kariera je razumljena kot življenjska in poklicna pot ter zajema vse vidike človeške osebnosti in vlog, v katere posameznik vstopa v življenju. Na podlagi obširne in longitudinalne raziskave, v kateri je preučevala karierna sidra posameznikov, skuša avtorica ugotoviti, na podlagi česa se posamezniki odločajo za določeno pot in smer kariere ter kakšno vlogo ima pri tem izobraževanje. Za izhodišče raziskave ji je služila Sheinova teorija kariernih sider. V prvem delu podrobneje opredeli osem različnih kariernih sider in predstavi njihove glavne značilnosti ter ugotovitve raziskave, ki se nanašajo na analizo poklicev (delovnih mest) in ugotovljenih kariernih sider, s čimer je potrdila hipotezo, da karierna sidra v našem prostoru obstajajo.
16
Jelenc, Zoran. "Izobraževanje v prostovoljski humanitarni organizaciji." Andragoška spoznanja 7, no. 3 (December 1, 2001): 26–33. http://dx.doi.org/10.4312/as.7.3.26-33.
Full textAbstract:
Izobraževanje v prostovoljskih humanitarnih organizacijah je eno najpomembnejših področij sodobnega izobraževanja odraslih. Pri tem gre za neformalne oblike izobraževanja in samostojnega učenja (delavnice, študijski krožki, delovanje v majhnih skupinah, projektno delo, pogovori, izmenjava mnenj in izkušenj, ogledi, predstavitve, svetovanje članom), katerega cilj je predvsem spodbujanje članov k ustreznej šemu ravnanju, razvijanju in spreminjanju ustaljenih navad, stališč ter vedenjskih vzorcev in razvijanje organizacije, ki ji pripadajo.
17
Bergamo, Marija. "V pasteh interpretacijskih optik: Beležka o napredku." Musicological Annual 46, no. 2 (December 1, 2010): 19–23. http://dx.doi.org/10.4312/mz.46.2.19-23.
Full textAbstract:
Prispevek opozarja ne neenovita pota umetnosti 20. stoletja, brez enoznačne usmeritve, ki bi jo lahko imeli za pregledno zgodovinsko postopnost, ki bi ji »pristajal« pojem napredovanja. Predlaga raziskave umetniške prakse in historiografskega gradiva, ki bi ugotovile pogojnost in omejeno uporabnost pojma napredek ter hkrati pokazale njegovo ideološko učinkovanje na obeh področjih. Opozarja na spremembe temeljnih podmen umetnosti 20. st. ter modelov opazovanja in opisovanja umetniških dosežkov.
18
Čepič, Zdenko. "Obrisi organiziranosti komunistične stranke v času druge Jugoslavije." Contributions to Contemporary History 57, no. 1 (May 30, 2017): 166–86. http://dx.doi.org/10.51663/pnz.57.1.08.
Full textAbstract:
Na osnovi analize statutov, ki so opredeljevali organizacijska načela v drugi Jugoslaviji vladajoče stranke, Komunistične partije Jugoslavije (do 1952) in Zveze komunistov Jugoslavije (od 1952 do 1990), del te je bila kot organizacijski del tudi stranka slovenskih komunistov KPS/ZKS, predstavlja avtor bistvene organizacijske prvine in načela te stranke. Organizacija stranke, tako glede pravil za organizacijo in delovanje stranke kot uresničevanje le-teh, je bila za delovanje stranke pomembna v njeni politični in oblastni vlogi. V nasprotju z državo, ki jo je vodila ves čas druge Jugoslavije, ki je doživljala glede svoje organizacije, tj. federativnosti razvoj v krepitvi vloge posameznih federalnih enot (republik) in njenega »osamosvajanja« v odnosu do zveznih državnih (upravnih) oblasti, je ostajala vladajoča stranka ves ta čas organizacijsko centralistično organizirana pa tudi vodena. To je bilo po mnenju njenih voditeljev zagotovilo za trdnost in ustaljenost države, ki jo je vodila (ji je vladala).
19
Krajnc, Ana. "Odprtost dostopa do izobraževanja in e-učenje." Andragoška spoznanja 14, no. 3-4 (December 1, 2008): 31–37. http://dx.doi.org/10.4312/as.14.3-4.31-37.
Full textAbstract:
Prost dostop do izobraževanja (Open Access to Education) je temeljna paradigma informacijske družbe. Selektiven šolski sistem, tekmovalnost in točkovanje v nasprotju z razvojem in razmerami v naši družbi izloča del generacije, zapre ji dostop do znanja. Znanje ni več privilegij elite, je splošna dobrina. Razvoj in vitalnost družbe sta odvisna od stopnje razvitosti prebivalstva. Intelektualna elita ne zadošča več, ker se je stopnjevala zahtevnost dela in življenja za vse ljudi. Razvoj človeškega kapitala zahteva odprt dostop do izobraževanja po formalni in neformalni poti. Informacijsko komunikacijska tehnologija odpre pot do znanja vsem ljudem. Raziskave kažejo, da z uporabo interneta premagujemo v Sloveniji centralizacijo razvitega človeškega kapitala in izobraževalne ponudbe, ter možnosti za učenje. Regije se izenačijo s centrom. Človek potrebuje vsaj 4-letno srednjo šolo, da se vključi. Med funkcionalno nepismenimi uporabnikov e-izobraževanja skoraj ni. Človek je pri e- izobraževanju odvisen od osebne motivacije za učenje. Za njim ni več učitelja. Sam mora odločati in voditi izobraževanje ima pa zato brezmejne možnosti učenja. Na razpolago mu je svetovna zakladnica, kar je pomemben dosežek globalizacije.
20
Kavčič, Jerneja. "Plutarh: Moralia 827d–832a - Zakaj se ne smemo zadolževati?" Keria: Studia Latina et Graeca 17, no. 2 (December 30, 2015): 87. http://dx.doi.org/10.4312/keria.17.2.87-92.
Full textAbstract:
1 (827d−f ) Platon v Zakonih pravi, da človek ne sme poseči po sosedovi vodi, če ni najprej prekopal svoje posesti, prišel do zemlje, ki ji pravimo ilovnata, in se prepričal, da je brez vodnega vira; za ilovico je namreč značilno, da se zato, ker je mastna in zgoščena, kopiči nad tekočino in jo vsrkava, a hkrati je ne prepušča. Po drugi strani pa morajo biti deležni tuje lastnine tisti, ki nimajo lastnih virov. Zakon namreč pravi, da je v stiski treba pomagati. Mar ne bi moral torej obstajati tudi zakon, ki bi človeku prepovedoval izposojati si denar ali posegati po tujih virih, če ni najprej temeljito preveril svojih domačih sredstev in kot iz vodnega vira izčrpal vse, kar je uporabnega in nujno potrebnega? V resnici pa ljudje iz razvajenosti, lagodnosti ali razsipnosti ne uporabljajo svojega premoženja, četudi jim ga ne manjka; nasprotno, za visoko ceno si izposojajo pri drugih, tudi če za to ne obstaja prava potreba.
21
Ježek, Stanislav, and Lenka Beláňová. "Recenze na publikaci Ivany Šnýdrové Psychodiagnostika." TESTFÓRUM 3, no. 3 (February 10, 2014): 26–30. http://dx.doi.org/10.5817/tf2014-3-16.
Full textAbstract:
Přibližně stopadesátistránková maloformátová kniha s prostým názvem Psychodiagnostika, kterou v roce 2008 vydala Grada, je tak špatná, že by za běžných okolností měla být už dávno zavržena a zapomenuta. Bohužel, psychologie v České republice je malým a pomalým trhem, a tak je kniha používána a citována akademiky z nepsychologických, ale i psychologických kateder, a lze ji najít i v sylabech psychodiagnosticky laděných kurzů v Česku i na Slovensku. Proto je potřeba potenciální zájemce i dnes před knihou varovat.
22
Kunčarová, Tamara, and Anna Karásková. "Představení Clinical Assessment scales for the Elderly." TESTFÓRUM 4, no. 5 (February 25, 2015): 36–41. http://dx.doi.org/10.5817/tf2015-5-38.
Full textAbstract:
Metoda Clinical Assessment Scales for the Elderly (CASE, Klinická škála pro starší populaci) se jeví jako nástroj, který by bylo možné adaptovat z amerického do českého prostředí za účelem přesnějšího a jednoduššího měření psychopatologie u starších osob. Má potenciál doplnit stávající klinické nástroje a rozšířit tak možnosti diagnostiky, stejně jako ji učinit efektivnější. Je proto na místě přemýšlet o výzkumu možností využití CASE u nás. V následujícím textu tuto metodu popíšeme a představíme její klady a zápory.
23
Bedina, Katarina. "Muzikologija – zapoznela znanstvena disciplina?" Musicological Annual 39, no. 1 (December 1, 2003): 19–24. http://dx.doi.org/10.4312/mz.39.1.19-24.
Full textAbstract:
Prispevek obravnava mesto muzikologije in njeno družbeno vlogo na pragu združene Evrope ob velikih političnih spremembah, ki se zrcalijo v vseh humanističnih znanostih in vnašajo precej negotovosti, za katere nihče ne vé, kako bodo učinkovale na stroko (posebno pri narodih s komaj rojeno državno suverenostjo), zato sodijo na konico širšega zanimanja. Prispevek navezuje na znano nemško polemiko (Musik-wissenschaft – quo vadis?), ki jo je sprožilo ob koncu osemdesetih let splošno nezadovoljstvo nad premalo učinkovitim vplivom muzikologije na javno življenje in (spodletele) poskuse za obnovo humanističnih načel. Pod drobnogled so postavili tedanje muzikološke stolice na univerzah z očitki o vsebinsko in idejno zgrešenem izobraževanju muzikologov. Aktualnost tega vprašanja je vsesplošna, ker je muzikologija povsod nacionalna veda in nanjo pade pretežni del odgovornosti za glasbeno ozaveščenost naroda. Slovenska muzikološka dediščina se žal ne more postavljati s priviligirano politično podporo. Odvisna je od lastnih moči, ne glede na to, da ji je urojena maloštevilnost; obilica raziskovalnega gradiva daleč presega obstoječe (po številu samo pomlajajoče se) delovne moči. Zato je tem bolj odvisna od učinkovitosti koncepta, v katerem sta nadarjenost za stroko in osebnostna kreativnost poglavitni gibali. To postaja z novimi časi vse bolj problem slovenske muzikologije, ne meni pa se za prislovično »slovensko trdoživost«.
24
Veselý, A. "Vzdělávací politika: rozdílná vymezení, předpoklady a implikace." Pedagogická orientace 23, no. 3 (July 19, 2013): 279–97. http://dx.doi.org/10.5817/pedor2013-3-279.
Full textAbstract:
Cílem této teoretické studie je vymezit různé přístupy k vymezení vzdělávací politiky, rozebrat předpoklady, na kterých jsou postaveny, a ukázat implikace těchto přístupů. V první části studie je ukázána trojdimenzionálnost pojmu politika. Ve druhé části jsou diskutovány různé definice vzdělávací politiky. Ve třetí části, která je strukturována do pěti samostatných kapitol, jsou postupně rozebrány klíčové dimenze různých přístupů ke vzdělávací politice. Studie je zakončena implikacemi pro výzkum i praxi. Podle autora je vhodné odlišit pět aspektů, ve kterých se definice vzdělávací politiky nejvíce rozcházejí. Za prvé, má-li se vzdělávací politika chápat spíše jako sada konkrétních událostí, nebo jako proces. Za druhé, nakolik je politika explicitně vyjádřená v dokumentech versus nakolik je třeba ji odkrývat na základě analýzy jednání aktérů. Za třetí, kdo politiku tvoří. Za čtvrté, zdali je politika spojena s nějakým záměrem, nebo jde o jakékoli, i nezáměrné, jednání. Za páté, zdali mají přednost struktury, které politika vytváří, nebo aktéři, kteří v rámci těchto struktur jednají. Studie dochází k závěru, že vymezení vzdělávací politiky jako oblasti studia je třeba podstatně rozšířit a překonat některé nerealistické předpoklady i umělé hranice, v rámci kterých se vzdělávací politika analyzuje. V rámci jednotlivých výzkumů je ovšem třeba vždy pečlivě vymezit a zpřesnit, jaký aspekt vzdělávací politiky máme na mysli.
25
Turk, Boštjan Marko. "Le coeur imputrescible ali poezija za konec časov." Ars & Humanitas 9, no. 2 (December 4, 2015): 158–71. http://dx.doi.org/10.4312/ars.9.2.158-171.
Full textAbstract:
Interpretacija Neiztrohnjenega srca govori za to, da je pesnik uporabil aparat krščanske veroizpovedi, da bi po analogiji s sodnim dnem opozoril na tisto, kar bo po koncu časov najbolj vidnega ostalo od človeštva: pesem, predvsem pa njen tvorec. Pri tem je globoko posegel po arzenalih, ki mu jih je nudilo njegovo znanje pesništva. Besedilo je artikuliral v romantični perspektivi, vendar zgolj toliko, da je iz filozofije gibanja potegnil premiso, s katero je pesem postavil v brezčasen prostor poslednje sodbe. Domnevati smemo, da je ob izteku ustvarjalne moči France Prešeren poemo napisal zato, da bi razodel širši smisel bivanja, tudi in predvsem zanamcem. Njeno sporočilo bi bilo, da si ob sodnem dnevu skupina idealiziranih posameznikov, sicer posvečenih v temeljno skrivnost, prizadeva obeležiti pokop mrliča, zadnjega v vrsti mislečega človeka. Pri tem jih vodi načelo, da naj se ta poslednji, k večnemu počitku položeni posameznik pomiri s kozmično celoto, tako da ji prepusti nedoumljivo skrivnost stvarstva: »pesmi večne«. S tem je krog sklenjen in opravilo človeka na Zemlji – ob zadnji sodbi – poveličano prav v tistem, kar si je za življenjski poklic izbral avtor elegične pesnitve. V tem smislu je pesnitev njegova najintimnejša duhovna oporoka in ključno napotilo, kako brati ter razumevati Poezije in zagonetnost njihovega avtorja.
26
Turk, Boštjan Marko. "Le coeur imputrescible ali poezija za konec časov." Ars & Humanitas 9, no. 2 (December 4, 2015): 158–71. http://dx.doi.org/10.4312/ah.9.2.158-171.
Full textAbstract:
Interpretacija Neiztrohnjenega srca govori za to, da je pesnik uporabil aparat krščanske veroizpovedi, da bi po analogiji s sodnim dnem opozoril na tisto, kar bo po koncu časov najbolj vidnega ostalo od človeštva: pesem, predvsem pa njen tvorec. Pri tem je globoko posegel po arzenalih, ki mu jih je nudilo njegovo znanje pesništva. Besedilo je artikuliral v romantični perspektivi, vendar zgolj toliko, da je iz filozofije gibanja potegnil premiso, s katero je pesem postavil v brezčasen prostor poslednje sodbe. Domnevati smemo, da je ob izteku ustvarjalne moči France Prešeren poemo napisal zato, da bi razodel širši smisel bivanja, tudi in predvsem zanamcem. Njeno sporočilo bi bilo, da si ob sodnem dnevu skupina idealiziranih posameznikov, sicer posvečenih v temeljno skrivnost, prizadeva obeležiti pokop mrliča, zadnjega v vrsti mislečega človeka. Pri tem jih vodi načelo, da naj se ta poslednji, k večnemu počitku položeni posameznik pomiri s kozmično celoto, tako da ji prepusti nedoumljivo skrivnost stvarstva: »pesmi večne«. S tem je krog sklenjen in opravilo človeka na Zemlji – ob zadnji sodbi – poveličano prav v tistem, kar si je za življenjski poklic izbral avtor elegične pesnitve. V tem smislu je pesnitev njegova najintimnejša duhovna oporoka in ključno napotilo, kako brati ter razumevati Poezije in zagonetnost njihovega avtorja.
27
Mohorič, Ljubo. "Okoljska etika in izobraževanje za trajnostni razvoj." Andragoška spoznanja 17, no. 3 (October 16, 2011): 73. http://dx.doi.org/10.4312/as.17.3.73-84.
Full textAbstract:
Članek obravnava danes še kako aktualno vprašanje trajnostnega razvoja in meje rasti znotraj prevladujoče paradigme stalnega gospodarskega razvoja. Človeštvo se je znašlo pred težko odločitvijo, kako naprej, saj se nekatere posledice sedanjega antropocentričnega in netrajnostnega razvoja odražajo tako na naravnem okolju kot tudi na družbi. Ne glede na občasne gospodarske krize pomeni dosedanji gospodarski razvoj resno grožnjo prihodnjim rodovom, in to ne le človeškim. Zakon entropije je univerzalni zakon vesolja, ki mu tudi človek na Zemlji ne more ubežati. Dokazano je, da je večji del posledic, ki jih v okolju zaznavamo danes, antropogenega izvora, kar ne nazadnje potrjujejo tudi mnoge študije. Očitno je torej, da bo človek moral spremeniti del svojih ravnanj, predvsem pa temeljito premisliti svoj odnos do stalne gospo- darske rasti ter njenih dobrih in slabih posledic. Je morda rešitev nova ekološka etika, ki ne bo antropocentrična, ampak predvsem intrinzična – torej etika, ki ji trajnostni (uravnotežen, sonaraven) razvoj ne bo cilj, ampak sredstvo za dosego cilja? Bo morda pot do etike, ki bo odgovorno ravnala z okoljem in vsemi živimi bitji, krajša, ko bomo izkušnje starejših generacij prek ustreznega izobraževalnega koncepta prenašali na mlajše rodove? Morda. Na srečo so ti rodovi, ki so še kako dojemljivi za »novo« okoljsko/ekološko etiko, že med nami, saj vse skupaj povezuje usoda tega časa in prostora. To ni le naša osebna pravica in dolžnost, temveč, kot je razvidno iz članka, nas k odgovornemu ravnanju z okoljem obvezujejo tudi številni mednarodni dogovori.
28
Čechová, Marie. "Místo »Slovesnosti aneb Zbírky příkladů s krátkým pojednáním o slohu« ve vývoji nejen české stylistiky a vyučování slohu." Bohemistyka 24, no. 1 (March 22, 2024): 102–13. http://dx.doi.org/10.14746/bo.2024.1.7.
Full textAbstract:
Autorka analyzuje druhé vydání knihy, napsané až ke konci života Josefa Jungmanna a vydané r. 1845 pod názvem Náuka o výmluvnosti prozaické, básnické i řečnické se sbírkou příkladů v nevázané a vázané řeči. Popisuje komplexní Jungmannovy přístup k jazyku, tradiční pojetí slohu (vysoký, prostřední a nízký), řečnictví, členění textu, frazeologii atd. Považuje ji za první stylistiku a učebnici slohu i rétoriky, i když je to smíšená učebnice s cvičebnicí, ve které navíc najdeme metodické návody a instrukce pro učitele v oblasti výuky řeči.
29
Valijev, Sergej. "Tragična lepota." Keria: Studia Latina et Graeca 23, no. 2 (December 29, 2021): 11–25. http://dx.doi.org/10.4312/keria.23.2.11-25.
Full textAbstract:
V članku osvetljujem nekatere ključne vidike Dejanejrine tragične usode. Začnem s prikazom Sofoklove uporabe tragične ironije, ki izvira iz Dejanejrinega nepopolnega poznavanja smisla lastnih besed, in nadaljujem z opisom njenega prvega tragičnega spoznanja, ko se ob spoznanju resničnega vzroka Heraklovega napada Ojhalije zamajejo temelji njenega življenja. V pretresenosti se kljub pomislekom odloči za usodno dejanje. Toda tega dejanja ne moremo imeti zgolj za nepremišljenost, temveč ga moramo razumeti na ozadju brezizhodnosti njenega bivanjskega položaja. Njeno drugo tragično spoznanje, spoznanje o tem, da je v ljubezni zadala smrtno rano svojemu ljubljenemu, dokončno utrdi občutje brezupnosti, iz katerega Dejanejra vidi izhod le v smrti. A v njenih ganljivo upodobljenih trenutkih slovesa se lahko še enkrat zavemo tragične lepote te ženske, ki ji je njena neomajna ljubezen paradoksno vzela smisel življenja.
30
Havlík, Vlastimil, and Hana Vykoupilová. "Dvě dimenze evropeizace volebních programů: Případ České republiky." Sociální studia / Social Studies 4, no. 3 (August 27, 2007): 121–42. http://dx.doi.org/10.5817/soc2007-3-121.
Full textAbstract:
Článek je příspěvkem k debatě o evropeizaci politických stran, která je jedním z hojně diskutovaných témat současné politologie. V příspěvku zkoumáme míru evropeizace českých politických stran zastoupených v Poslanecké sněmovně Parlamentu ČR prostřednictvím analýzy volebních programů těchto stran. Míra evropeizace je zkoumána za pomocí dvojdimenzionálního konceptu sestávajícího z kvantitativní a kvalitativní dimenze. Kvantitativní dimenzí je myšlen prostor věnovaný tématu evropské integrace v jednotlivých programech. Tato dimenze je dále členěna na kategorie rozptýleného výskytu, obecně koncentrovaného výskytu a specificky koncentrovaného výskytu. Kvalitativní dimenzí nazýváme rozpracování tématu evropské integrace v jednotlivých programech a dělíme ji dále na obecnou zmínku o evropské integraci, reakci na dílčí aspekty evropské integrace a na reflexi aktuálních problémů evropského integračního procesu. Za pomocí uvedeného konceptu analyzujeme volební programy pěti politických stran v rozmezí let 1996-2006.
31
Stefanija, Leon. "The Routledge Research Companion to Modernism in Music." Musicological Annual 56, no. 1 (June 30, 2020): 243–50. http://dx.doi.org/10.4312/mz.56.1.243-250.
Full textAbstract:
Urediti zbornik na takó izmuzljivo temo, kot je »modernizem v glasbi«, je precej zahtevna naloga, ki sta ji bila urednika Björn Heile in Charles Wilson več kot kos z delom The Routledge Research Companion to Modernism in Music. Še zmeraj pertinenten pojem, o katerem se v muzikoloških praksah pogosto razpravlja, sta urednika predstavila kot kompleksno tonsko lestvico perspektiv in vprašanj, ki »nenehno terja teoretsko podlago za svoj obstoj.« (str. 3) Avtorja spretno nakažeta na plejado glasov, zbranih v tem zborniku, pri čemer pojasnjujeta razlike med »modernizmom v glasbi« kot »splošnim kulturnim in umetniškim pojavom«, »modernistično glasbo« z »modernističnimi atributi ali modernističnimi vidiki v glasbi, pri katerih pa se vendarle zaustavimo, predem bi jih označili kot modernistične« in označbo »glasbeni modernizem« za vse pojave, ki sodijo nekako med oba termina.« (str. 4) Koristna diferenciacija teoretičnega okvira sopostavlja prakse, ki se nanašajo na pojav z dvoumnimi pomeni in časovnimi spremenljivkami (npr. »nedavno« ali »pravkar«), kot tudi z metodološkimi (npr. »modus«). Na hitro bi lahko dejali, da avtorja avtoritativno obravnavata koncept, ki »nenehno terja teoretsko podlago za svoj obstoj.« (str. 3)
32
Vučko, Tine. "Marcial: Martialis epigrammata selecta." Keria: Studia Latina et Graeca 3, no. 2 (December 15, 2001): 169. http://dx.doi.org/10.4312/keria.3.2.169-171.
Full textAbstract:
Piše se že tretje tisočletje in živimo v času »moderne književnosti«, na čelu katere se je v zadnjem času - volens nolens- znašel predvsem Harry Potter. Pa tudi on ne more shajati brez latinščine - že ko boste odprli katero od knjig, boste še pred prvim poglavjem najprej naleteli na kaligrafsko izpisano misel Draco dormiens nunquam titillandus. Nadaljnje razmišljanje prepuščam vsakemu posamezniku. Za prevajanje Marciala me je navdušil predvsem literarni večer, ki so ga v šolskem letu 1999/2000 na Gimnaziji Poljane pripravili študentje oddelka za klasično filologijo (izbor prevedenih epigramov so tudi izdali, gl. seznam literature). Do tedaj te zvrsti niti nisem poznal, saj se ji pri rednem pouku latinščine nismo posvečali, zato je bil tisti večer zame pravzaprav čisto novo odkritje. Vzhičen sem bil ob brezhibnih distihih in odličnih prevodih in se obenem spraševal, ali sem česa takega sposoben tudi sam.
33
Jeraj, Mateja, and Matevž Košir. "POMEN OBJAVE VIROV S POUDARKOM NA POLPRETEKLI ZGODOVINI." Moderna arhivistika 2023 (6), no. 1 (November 7, 2023): 58–70. http://dx.doi.org/10.54356/ma/2023/oxml4342.
Full textAbstract:
Namen prispevka je prikazati in utemeljiti večstranski pomen objave virov kot ene izmed izjemno pomembnih in odgovornih nalog slovenskih javnih arhivov. Posebna pozornost je namenjena predstavitvi pomena tistih virov, ki govorijo o »težkih« temah iz polpretekle zgodovine, kot so holokavst, obdobje druge svetovne vojne in nasilje, ki ji je sledilo, politični procesi in podobno. Mednje sodi tudi arhivsko gradivo iz obdobja med letoma 1941 in 1945 na Slovenskem, v katerem so vojna, okupacija, odpor, revolucija in kolaboracija ustvarili popolno okolje za oblikovanje in neusmiljeno obračunavanje dveh političnih taborov, katerega sence sežejo še v današnji čas. Dokumenti partizanske strani so bili v velikem številu že objavljeni, za celovit vpogled v obravnavano obdobje pa je potrebna tudi objava dokumentov protikomunističnega tabora. Predstavitev nekaterih izmed njih naj bi okrepila zavest o pomenu arhivskih virov kot takih in spodbudila nadaljnje objave.
34
Matjaž, Maksimiljan. "Uporaba stare zaveze v retorični argumentaciji Prvega pisma Korinčanom in njen pomen za razumevanje odrešenjske modrosti." Bogoslovni vestnik 79, no. 4 (2019): 923–35. http://dx.doi.org/10.34291/bv2019/04/matjaz.
Full textAbstract:
Prispevek obravnava Pavlovo uporabo biblično argumentacije v strukturi Prvega pisma Korinčanom ter v razvoju njene kristološke kerigme in pareneze. Osrednja pozornost je posvečena argumentacijskemu procesu ključne antiteze v prvi enoti pisma (1 Kor 1–4) σοφία – ὁ λόγος ὁ τοῦ σταυροῦ . Pavel želi z uporabo bibličnih citatov in aluzij okrepiti in utemeljiti prepričljivost retorične in teloške argumentacije ter ji podeliti avotriteto Božje besede. Pri tem večinoma uporablja grške prevode (LXX), ki jih glede na osrednjo kristološko kerigmo domišljeno prilagaja. Z avtoriteto bibličnih citatov in aluzij tako nagovarja celotno korintsko skupnost v njenih ključnih izzivih ter odpira širšo perspektivo modrosti, kjer je odločilna hermenevtika križa – ne pa modrost sveta ali judovska postava
35
Petrič, Matej. "Krščanski imperij in cerkvena zgodovina." Ars & Humanitas 16, no. 1 (December 22, 2022): 77–95. http://dx.doi.org/10.4312/ars.16.1.77-95.
Full textAbstract:
Članek je posvečen Cerkveni zgodovini, ki jo je po gotski invaziji v severno Italijo v letu 401/402 napisal Rufin iz Akvileje, eden najvidnejših latinskih krščanskih piscev poznega 4. in zgodnjega 5. stoletja. Rufinova Cerkvena zgodovina je v osnovi prevod istoimenskega dela Evzebija iz Cezareje, ki sta mu dodani dve knjigi, v katerih Rufin opisuje dogodke iz let 325–395. Članek predstavi, na kakšen način je Rufin v tem dodatku sledil praksi in temam, ki jih je v svojem delu ustoličil Evzebij, pri čemer Rufinovo metodo ponazori z več primeri. Glavne teme dodatka, ki ji članek obravnava, so Rufinova uporaba Evzebijevega koncepta apostolskega nasledstva, njegovo zanimanje za biografije vidnih kristjanov, za herezije, trpljenje Judov, pogansko preganjanje ter za širitev krščanstva tako znotraj kot zunaj meja rimskega cesarstva. V povezavi s tem se prispevek posveča predvsem pokristjanjenju tujih poganskih ljudstev in boju proti poganstvu v rimskem Egiptu ter Italiji. V celoti gledano je Rufinov dodatek v dveh knjigah v svojem bistvu precej drugačen od Evzebijeve Cerkvene zgodovine. Namesto neprestanega navajanja virov, ki daje Evzebijevemu delu avreolo objektivnosti in pristnosti, je Rufin svoj dodatek v večji meri osnoval na ustnih virih. Poleg tega izkazuje globoko zanimanje za čudeže, zaradi česar je dodatek prava zakladnica najrazličnejših čudežev, ki so jih v 4. stoletju izvršili kristjani. Opise čudežev Rufin izkoristi za to, da vedno znova pokaže, kako je gibalo zgodovinskega dogajanja dejansko krščanski Bog, ki poskrbi, da pravoverni kristjani premagajo heretike in pogane.
36
Cajnko, Mojca. "Evripid: Ion (725‒1249)." Keria: Studia Latina et Graeca 18, no. 2 (December 31, 2016): 81. http://dx.doi.org/10.4312/keria.18.2.81-94.
Full textAbstract:
Predstavljeni odlomek se začne na točki, ko se Krevza skupaj s starcem in služabnicami napoti k Apolonovemu templju, da bi izvedela prerokbo. V njem smo priča Krevzini bolečini, ko izve, da ne bo dobila otroka in da jo je Ksut izdal. Temu se pridruži še njena zgodba o Apolonovem posilstvu in izpostavitvi otroka. Starec ji predlaga maščevanje nad Ksutom in Ionom, Krevza pa se odloči zgolj za to, da bo poskusila odstraniti Iona. Njena spletka, da bi Iona zastrupila s kapljico Gorgonine krvi, je razkrita in Krevza je obsojena na smrt s kamenjanjem. Odlomek se zaključi s tožbo zbora ob smrtni obsodbi.
37
Hejdánek, Ladislav. "„Pokrok“ jako téma a tzv. „víra v pokrok“." Dějiny - teorie - kritika, no. 2 (January 7, 2023): 298–306. http://dx.doi.org/10.14712/24645370.2533.
Full textAbstract:
Autor poukazuje na obvyklou chybu historiků, kteří nedostatečně definují předmět a oblast svého zájmu. Tato chyba omezuje hodnotu jejich často dlouhodobé a namáhavé práce a může ji změnit v pouhou sbírku jinak působivého materiálu. Takoví historikové často vyjadřují své názory na dané téma v neuspořádaných poznámkách, bez svorníku účelu. V tomto konkrétním případě může totéž namítnout vůči užití a porozumění termínů „pokrok” a „víra v pokrok” (nemluvě o úplné absenci rozlišení mezi různými významy „přesvědčení” a „víry”). Kniha nedokáže komunikovat autorův názor na věc. Máme považovat za samozřejmé, že je pokrok možný, nebo je to jen přelud, ideologický klam?
38
Hashemi, Michaela. "J. A. Komenský a irénismus." Slavica litteraria, no. 2 (2023): 39–45. http://dx.doi.org/10.5817/sl2023-2-4.
Full textAbstract:
Zjištění, že myšlenka irénismu je celoživotním Komenského tématem, je již dostatečně známá. V našem příspěvku ji deskribujeme především na základě výběru ze tří edic (Apoštol míru J. A. Komenský, 1949; J. A. Komenský, O sobě, 1989, a Cesta světla, 2009) a doplňujeme vzhledem k tématu další konkretizace. Jmenovitě zmiňujeme zvláště Komenského díla Angelus Pacis, Via Lucis (a Consultacionis brevissima delineatio jako základ textu Via lucis). Větší pozornost věnujeme zejména spisu Gentis Felicitas, jehož myšlenky pokládáme ve srovnání s předchozími uvedenými Komenského texty za více aktuální. Dále se v souvislosti s Komenského dílem Unum Necessarium zabýváme citacemi z proroka Eliáše mírovou myšlenku zvýrazňujícími
39
Jakopič Maček, Katja, Maja Krajec, and Ivan Verdenik. "Zanesljivost preiskav, ki se izvajajo pred operacijo, za načrtovanje zdravljenja raka endometrija v UKC Ljubljana." Slovenian Medical Journal 90, no. 3-4 (April 29, 2021): 129–38. http://dx.doi.org/10.6016/zdravvestn.3044.
Full textAbstract:
Izhodišča: Slovenska priporočila za obravnavo bolnic z rakom endometrija svetujejo različen obseg preiskav za kirurško oceno o napredovanju bolezni glede dileme, ali ob standardni odstranitvi maternice s priveski opustiti limfadenktomijo oz. opraviti zgolj biopsijo varovalne bezgavke, ali pa opraviti kompletno pelvično in paraaortno limfadenektomijo glede na stopnjo tveganja za širjenje bolezni zunaj maternice. Bolnice razvrstimo v različne skupine glede tveganja na podlagi histološkega gradusa po biopsiji maternice ter glede na slikovno oceno razširjenosti bolezni (magnetno resonančno slikanje ali ekspertna ultrazvočna preiskava). V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana smo leta 2015 uvedli ekspertno ultrazvočno preiskavo (TVUZ) za oceno razširjenosti rakavih bolezni. Naš namen je bil oceniti zanesljivost preiskav, ki jih opravimo ob diagnozi raka endometrija v UKC Ljubljana pred operacijo.
Metode: Pregledali smo dokumentacijo 79 bolnic s histološko potrjenim rakom endometrija, ki so opravile TVUZ od januarja 2016 do septembra 2017. Histološko diagnozo pred posegom in oceno razrasta (invazije) s TVUZ v miometrij in stromo materničnega vratu smo primerjali s končnim histološkim izvidom.
Rezultati: Ultrazvočna ocena razrasta (invazije) raka v miometrij je imela 76 % (95 % IZ, 58 – 89 %) občutljivost in 81 % (95 % IZ, 67 – 91 %) specifičnost. Ultrazvočna ocena razrasta raka (invazije) v stromo materničnega vratu je imela 54,5 % (95 % IZ, 23 – 83 %) občutljivost in 75 % (95 % IZ, 63 – 85 %) specifičnost. Ocena histološke stopnje diferenciacije je bila po operaciji višja (angl. upgrading) v 11,3 %, nižja (angl. downgrading) pa v 7,5 %. Ocena ujemanja preiskav pred operacijo z dokončnim izvidom z uporabo koeficienta kappa je bila za histopatološko preiskavo 0,699, za razrast v miometrij 0,564 in za razrast v stromo materničnega vratu 0,203. Ena bolnica je prestala na osnovi izvidov pred operacijo preobsežno zamejitveno operacijo; ostale pa so bile ustrezno kirurško obravnavane.
Zaključki: Kot najbolj zanesljiva se je izkazala patohistološka preiskava, sledi ji ultrazvočna ocena razrasta (invazije) v miometrij, medtem ko je bila ultrazvočna ocena razrasta (invazije) v stromo materničnega vratu manj zanesljiva.
40
SENICA, Klemen. "Imperialna nostalgija na Japonskem: politična instrumentalizacija šintoističnega svetišča Yasukuni." Asian Studies 3, no. 1 (July 24, 2015): 241–62. http://dx.doi.org/10.4312/as.2015.3.1.241-262.
Full textAbstract:
Šintoistično svetišče Yasukuni je ena od nevralgičnih točk v japonskih zunanjepolitičnih odnosih s sosednjimi državami, predvsem Kitajsko in Južno Korejo. V recentnem obdobju je bilo deležno izjemne medijske pozornosti širom sveta predvsem zavoljo dejstva, da ga je v času svojega vodenja vlade redno obiskoval Koizumi Jun’ichirō, čeprav je njegovi praksi počastitve spomina padlim za »japonsko stvar« oponiral širok spekter posameznikov na Japonskem, da kitajskih in južnokorejskih državnikov niti ne omenjam. Sodim, da je potrebno glorificiranje izbranih žrtev velikega Japonskega imperija, ki ga prakticira konservativni del japonskih političnih elit, umestiti v širši kontekst imperialne nostalgije, ki smo ji na Japonskem priča v začetku 21. stoletja.
41
Golob, Nataša. "Sine manu, sine oculis, sola voce, sola memoria." Ars & Humanitas 12, no. 2 (December 27, 2018): 7–13. http://dx.doi.org/10.4312/ah.12.2.7-13.
Full textAbstract:
Spomin ni nespremenljiv in večen. Spomin je najprej oseben, šele nato je spomin družbe, sestavljen iz individualnih spominov. Lahko je nem, lahko je izrečen; če je zapisan, postane vsaj za nekaj časa del v skupnosti bralcev. Lahko je otipljiv, obstaja v materialnosti predmetov in se z njimi spreminja. Dogodki, ljudje in pokrajine se znajdejo v nekoliko neresnični plasti, ki ji pravim spominski somrak, ko spomin še obstaja, a se modificira in ga pozaba vse bolj strga. Pa vendar spomine zbiramo, smo kot veverice z lešniki v duplu in se bojimo zime, a nekako ne vemo, kdaj bo prišla in ali jo bomo preživeli. Pozaba in zima, povezuje ju otrplost in nemoč.
42
Golob, Nataša. "Sine manu, sine oculis, sola voce, sola memoria." Ars & Humanitas 12, no. 2 (December 27, 2018): 7–13. http://dx.doi.org/10.4312/ars.12.2.7-13.
Full textAbstract:
Spomin ni nespremenljiv in večen. Spomin je najprej oseben, šele nato je spomin družbe, sestavljen iz individualnih spominov. Lahko je nem, lahko je izrečen; če je zapisan, postane vsaj za nekaj časa del v skupnosti bralcev. Lahko je otipljiv, obstaja v materialnosti predmetov in se z njimi spreminja. Dogodki, ljudje in pokrajine se znajdejo v nekoliko neresnični plasti, ki ji pravim spominski somrak, ko spomin še obstaja, a se modificira in ga pozaba vse bolj strga. Pa vendar spomine zbiramo, smo kot veverice z lešniki v duplu in se bojimo zime, a nekako ne vemo, kdaj bo prišla in ali jo bomo preživeli. Pozaba in zima, povezuje ju otrplost in nemoč.
43
Žák, Vojtěch, Martin Rusek, and Lenka Pavlasová. "Úvodník k trojici článků věnovaným disertačním pracím v oboru didaktika biologie, fyziky a chemie." Scientia in educatione 6, no. 2 (January 19, 2016): 2–3. http://dx.doi.org/10.14712/18047106.261.
Full textAbstract:
Tři analýzy nabídnuté v tomto čísle časopisu Scientia in educatione jsou jedním z počátečních kroků širšího záměru, který by měl směřovat k vytvoření jakési databáze, sítě materiálů a odkazů, která by zahrnovala odborné publikace a jejich zdroje, které považujeme za relevantní v našich oborech. Těmito obory míníme didaktiku fyziky, didaktiku chemie, didaktiku biologie,příp. didaktiky dalších přírodovědných oborů.Autoři předložených analýz postupovali v zásadě podle shodné metodiky; každý ji ale uchopil do určité míry rozdílným způsobem. Autoři shodně shrnují počty disertačních prací obhájených v daných letech, pracoviště, na nichž byly práce vytvořeny, genderové zastoupení autorek a autorů, dále využité metody sběru dat a stupeň vzdělávání, na který jsou disertační práce zaměřeny.
44
Sobczyk, Małgorzata. "Dotyk kobiety." Perspektywy Kultury 44, no. 1 (June 3, 2023): 463–78. http://dx.doi.org/10.35765/pk.2024.4401.31.
Full textAbstract:
Celem niniejszego artykułu jest interpretacja postaci starszej kobiety ukazanej na japońskich przedstawieniach parinirwany przy stopach Buddy (ze szczególnym uwzględnieniem wersji z Myōhō-ji oraz jej kontynuacji). Jak wykazał przegląd chińskich przekładów sutr, za potencjalne źródło inspiracji posłużyło tu piśmiennictwo hinajany, z którego japońska tradycja buddyjska przejęła przekonanie o kalających właściwościach kobiecego dotyku. Następnie, w poszukiwaniu odpowiedzi na pytanie, jakie treści wnosi obecność staruszki na graficznych przedstawieniach parinirwany, posłużono się wybraną literaturą buddyjską podejmującą ten motyw. W toku analizy wykazano, że jej rola polegała na sprowokowaniu dyskusji pomiędzy Mahākāśyapą a Ānandą o miejscu kobiet w gronie uczniów Buddy – świeckich, na przykładzie jej samej, oraz duchownych, na przykładzie pierwszej mniszki Gautami.
45
Visočnik Gerželj, Nataša. "Pahljače kot zbirateljski predmeti v vzhodnoazijskih zbirkah v Sloveniji." Ars & Humanitas 14, no. 2 (December 29, 2020): 73–86. http://dx.doi.org/10.4312/ars.14.2.73-86.
Full textAbstract:
Prispevek predstavlja in raziskuje vlogo pahljač kot zbirateljskega predmeta, pri čemer se še posebej osredotoča na vzhodnoazijske pahljače v slovenskih muzejih v okviru raziskovanja vzhodnoazijskih zbirk. Pahljačo v mnogih kulturah skozi dolgo zgodovino spoznamo kot predmet z zelo raznovrstno uporabnostjo, saj združuje praktične, obredne in estetske funkcije. Tako poleg praktične uporabnosti za hlajenje v vročih dneh svojo pomembno vlogo izkazuje tudi v družbenem življenju na številnih področjih. Pahljača je tudi zelo hvaležen predmet za zbiranje zaradi svoje velikosti, izdelave in poslikave, pripisujemo pa ji tudi lahko visoke estetske vrednosti. V tem prispevku nas tako najprej zanima vrednotenje pahljač kot zbirateljskega predmeta, nato preučimo pot pahljač iz Azije in uvrstitev azijskih pahljač v strokovni prostor zbirateljev in akademske sfere, zaključimo pa s pregledno analizo pahljač v treh neevropskih zbirkah predmetov v slovenskih muzejih. Iz pregleda pahljač ugotovimo, da se v zbirkah nahajajo zelo raznolike pahljače iz kitajskega, japonskega in korejskega prostora, med katerimi pa je nekaj zelo redkih pahljač tudi na svetovni ravni, s čimer lahko uvrstimo zbirke med izredno pomembne v slovenskem prostoru.
46
Hejnal, Ondřej. "„Naše ruiny jsou našim domovem“: Bezdomovci, domov a sociální organizace." Sociální studia / Social Studies 11, no. 4 (October 21, 2014): 33–49. http://dx.doi.org/10.5817/soc2014-4-33.
Full textAbstract:
Cílem studie je navázat na současný stav bádání o vztahu bezdomovectví a představy domova v České republice. Na základě svého více než tříletého etnografického výzkumu bezdomovců v lokalitě středně velkého města (zahrnující aktivní zúčastněné pozorování a polostrukturované rozhovory s bezdomovci) a dílčích aspektů sociální struktury/organizace bezdomovecké skupiny popisuji (a) aktérskou definici domova; (b) nutné prvky emické definice domova; (c) opuštěnou budovu (emicky nazývanou Hilton), z níž někteří obyvatelé deklarovali, že ji považují za domov, a (d) vybrané mechanismy sociální organizace bezdomovecké skupiny. Základními pozicemi sociální struktury jsou submisivní solitéři, agresivní solitéři, submisivní skupinky a dominantní skupinky. Aktérská definice zahrnuje sociální vazby, pocit bezpečí, fyzické dispozice obydlí a jeho vybavenost. Sociální organizace odkazuje k utváření sociálních vazeb (sdílení, darování, půjčování), sociální hierarchizaci (trestání za neoplácení daru a nesplácení půjček, sklon k použití násilí) a morální ekonomii (od sdílení k okrádání). Specifická konfigurace těchto aspektů vytváří potenciál pro vnímání určitého místa coby domova. Tento interpretační rámec vysvětluje, proč někteří bezdomovci mají domov, a zároveň poodkrývá praxe, které se spolupodílí na produkci jeho absence.
47
Višič, Uroš, Tatjana Stopar- Pintarič, Iva Blajić, Tit Albreht, and Miha Lučovnik. "Vpliv multimodalne analgezije na samostojnost otročnic pri osebni higieni, skrbi za novorojenčka in dojenja po carskem rezu." Obzornik zdravstvene nege 56, no. 3 (September 15, 2022): 194–99. http://dx.doi.org/10.14528/snr.2022.56.3.3137.
Full textAbstract:
Uvod: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali lahko z uvedbo multimodalne analgezije po carskem rezu zmanjšamo odmerke opioidov in pospešimo pooperativno okrevanje.Metode: V retrospektivni kohortni raziskavi sta bili primerjani dve skupini: eksperimentalna (po uvedbi novega analgetičnega režima) in kontrolna skupina (pred uvedbo novega analgetičnega režima). Opazovana je bila sposobnost samostojne osebne higiene porodnice, skrb za novorojenčka po carskem rezu in čas od operacije do prvega podoja. Pri statistični analizi je bil uporabljen test hi-kvadrat in Mann-Whitneyjev U-test.Rezultati: V skupino z quadratus lumborum blokom in v kontrolno skupino smo vključili po 58 otročnic. Po uvedbi multimodalnega analgetičnega režima je večji delež otročnic samostojno skrbel za osebno higieno po šestih urah po carskem rezu (44 (76 %) otročnic v skupini quadratus lumborum blok in nobena v skupini opioidne analgezije). Po dvanajstih urah se je delež pri skrbi za osebno higieno v skupini, v kateri smo lajšali bolečino z opioidno analgezijo, nekoliko popravil 55 (95 %) v prvi skupini in v drugi skupini 28 (48 %, p < 0,001). Prvi podoj po carskem rezu je bil v prvi uri po operaciji pogostejši pri kontrolni skupini (19 otročnic pri quadratus lumborum bloku (33 %) in 32 otročnic z opioidno analgezijo (55 %, p = 0,02), po dveh urah razlik ga niso zaznali.Diskusija in zaključek: Z multimodalnim analgetičnim načinom pripomoremo k hitrejšemu samostojnemu izvajanju negovalnih aktivnosti otročnice, ki ji omogočajo hitrejšo prilagoditev na novo življenjsko vlogo.
48
Bergamo, Marija. "Glasboslovni instrumentarij v času premen znanstvenih obrazcev." Musicological Annual 39, no. 1 (December 1, 2003): 69–74. http://dx.doi.org/10.4312/mz.39.1.69-74.
Full textAbstract:
Prispevek obravnava položaj glasboslovne stroke in njenih orodij glede na zapletenost konteksta (širšega, t.i. stvarnosti in ožjega, strokovnega), v katerem ji je delovati in napredovati. Kot ovire (tako za umetniško delo kot za oblikovanje znanstvene disciplinarne matrice) izpostavlja razsrediščenost naravnega okolja, v katerem ni zaslediti enovitejšega nazora, obstoj različnih, posamičnih kontekstov in, posledično, izločenih teoretičnih polj. Tudi glasboslovje zajemajo procesi dehomogenizacije, izgube zgodovinskega spomina in konstruiranja problemov, ki ne izhajajo iz vitalnih nalog stroke. Včerajšnjo estetsko refleksijo, v kateri se prežemata teoretična bit znanosti in estetska bit umetnosti, danes nadomešča komaj pregledna ponudba teoretičnih sistemov, modelov, analitičnih metod. Teorije se ukvarjajo druga z drugo, bolj kot s fenomeni, ki naj bi jih razlagale. Pri tem se pogosto prezrejo tiste teoretične podmene in zasnove, ki so vkomponirane v glasbeno delo in v njem presnovljene. Teorija pogosto sama gradi tako nalogo kot tudi instrumentarij za njeno razreševanje. Tudi muzikologija vse bolj postaja avtoreproduktivna in avtoreferencialna znanost. Perspektive? Na svoji nadaljnji poti bo gotovo morala ponovno najti pot do prvotnega, organskega glasbenega impulza, ki naj bi vodil misel o glasbi. Oprla naj bi se tudi na novopridobljeno pravico do osebnega odzivanja na pojave, do interpretacije kot temeljnega glasbenega operativnega načela, celo do znanstvene avanture kot posledice silovite osebne izkušnje z umetnostjo. Vendar se dvom v možnost ponovne vzpostavitve trdnejšega referenčnega sistema in enovitejšega pogleda na celoto zdi še nadalje upravičen.
49
Kang, Byoung Yoong. "Vloga prevajanja pri razumevanju literature korejske manjšine v ZDA:." Acta Linguistica Asiatica 12, no. 1 (January 30, 2022): 131–46. http://dx.doi.org/10.4312/ala.12.1.131-146.
Full textAbstract:
Roman Native Speaker, čigar avtor je Chang-rae Lee, pripadnik korejske manjšine v ZDA, je bil v korejščino preveden in objavljen dvakrat, prvič leta 1995 in zatem leta 2003. Glavna tema omenjenega romana je iskanje identitete (Američana korejskega rodu), ključ za razumevanje dela pa jezik. Glede na to, kako razumemo identiteto poldruge generacije korejskih priseljencev, ki ji pripadata glavni junak romana, Henry, in pisatelj sam, se lahko interpretacija, ovrednotenje in celo prevod dela precej razlikujejo. Članek proučuje vlogo jezika v omenjenem romanu in analizira novejši prevod v korejščino. Izpostavljene so težave, ki se pojavijo pri prevajanju Leejevih literarnih del, in vloga, ki jo pri razumevanju dela igra prevod. Poleg tega članek obravnava tudi pomen korejskosti, ki ga vsebuje korejska literatura, in ga poskuša ponovno pojasniti.
50
Majcík, Martin. "Produktivní práce učitele s žákovskou chybou při komunikaci s celou třídou." Studia paedagogica 27, no. 1 (July 28, 2022): 67–91. http://dx.doi.org/10.5817/sp2022-1-3.
Full textAbstract:
Předložená empirická studie si klade za cíl identifikovat způsoby učitelské práce s žákovskou chybou, které při komunikaci s celou třídou můžeme označit jako produktivní. To znamená, že učitel v chybové situaci na žákovskou chybu navazuje zpětnou vazbou a využívá ji s cílem podpořit žáka v učení či v modifikaci jeho chybného řešení. Produktivní práce s chybou tak vychází z konstruktivistického pojetí chyby jako příležitosti k učení, která podporuje žákovské učení a vytváří podnětný edukační obsah. Kvalitativní výzkumné šetření bylo realizováno ve čtyřech vybraných třídách 9. ročníku základní školy. Pozorování vyučovacích hodin bylo doplněno o rozhovory s učiteli a vybranými žáky z pozorovaných tříd. V rámci výsledkové části jsou prezentovány konkrétní způsoby produktivní práce s žákovskou chybou, která může nabývat různých podob s ohledem na charakter učební úlohy.