Einloggen

Thematische Bibliographien / Finanční politika / Zeitschriftenartikel

Um die anderen Arten von Veröffentlichungen zu diesem Thema anzuzeigen, folgen Sie diesem Link: Finanční politika.

Zeitschriftenartikel zum Thema „Finanční politika“

Autor: Grafiati

Veröffentlicht am 28. Juni 2021

Zuletzt aktualisiert am 9. Februar 2022

Geben Sie eine Quelle nach APA, MLA, Chicago, Harvard und anderen Zitierweisen an

Wählen Sie eine Art der Quelle aus:

Machen Sie sich mit Top-50 Zeitschriftenartikel für die Forschung zum Thema "Finanční politika" bekannt.

Neben jedem Werk im Literaturverzeichnis ist die Option "Zur Bibliographie hinzufügen" verfügbar. Nutzen Sie sie, wird Ihre bibliographische Angabe des gewählten Werkes nach der nötigen Zitierweise (APA, MLA, Harvard, Chicago, Vancouver usw.) automatisch gestaltet.

Sie können auch den vollen Text der wissenschaftlichen Publikation im PDF-Format herunterladen und eine Online-Annotation der Arbeit lesen, wenn die relevanten Parameter in den Metadaten verfügbar sind.

Sehen Sie die Zeitschriftenartikel für verschiedene Spezialgebieten durch und erstellen Sie Ihre Bibliographie auf korrekte Weise.

1

Vanžura, Jan. „Innovation policy at regional level“. Ergo 6, Nr. 1 (01.06.2011): 11–15. http://dx.doi.org/10.2478/v10217-011-0004-5.

Der volle Inhalt der Quelle

Annotation:

Inovační politika na regionální úrovniMožnost regionů vytvářet vlastní inovační politiku do značné míry závisí na jejich pravomocích a dostupných finančních a lidských zdrojích. Podmínky pro vytvoření efektivního inovačního systému na regionální úrovni však závisí i na dalších okolnostech, především na vůli regionálních samospráv angažovat se v inovační politice. Cílem článku je zhodnotit postavení českých krajů při vytváření vlastní inovační politiky a způsob její implementace. První část článku čtenáře stručně seznamuje s přístupy k implementaci inovační politiky v několika státech EU, následuje porovnání angažovanosti českých krajů v inovační politice podle metodiky projektu Regional Innovation Monitor.

APA, Harvard, Vancouver, ISO und andere Zitierweisen

2

Šaroch, Stanislav. „Petr Sedláček: Zapojení České republiky do mezinárodního úsilí o posílení globální měnové a finanční stability.“ Mezinárodní vztahy 56, Nr. 3 (28.07.2021): 127–34. http://dx.doi.org/10.32422/mv-cjir.1760.

Der volle Inhalt der Quelle

Annotation:

Po celou historii se mezinárodní společenství snaží posílit globální měnovou a finanční stabilitu. Předkládaná publikace ukazuje, jakým způsobem se Česká republika podílela a podílí na tomto mezinárodním úsilí v oblasti globální governance, mezinárodního dohledu MMF, kurzů a kurzových režimů, řízení kapitálových toků a globální sítě finanční záchrany. V oblasti mezinárodních měn je pozornost věnována především problematice přijetí eura. Autor též ukazuje naši participaci při posilování důvěryhodnosti a stability finančního systému, včetně našeho zapojení do mezinárodní spolupráce. Autor je bývalým členem ČNB, kde se zabýval problematikou MMF a SB. Participoval v rámci EU jako alternát zástupce ČNB na jednáních podvýboru EFC pro otázky MMF (SCIMF) a působil též řadu let v expertní komisi podvýboru pro zahraniční záležitosti ECB. Publikace je určená nejen studentům vysokých škol, pracovníkům státní správy a představitelům finančního sektoru, ale také všem, kteří hledají souvislosti mezinárodních reformních opatření a přístupu ČR.

APA, Harvard, Vancouver, ISO und andere Zitierweisen

3

Jelenc Krašovec, Sabina, und Borut Mikulec. „Vpliv evropeizacije izobraževanja na potrženje in poblagovljenje politike in prakse izobraževanja odraslih v Sloveniji“. Andragoška spoznanja 23, Nr. 4 (29.12.2017): 67–85. http://dx.doi.org/10.4312/as.23.4.67-85.

Der volle Inhalt der Quelle

Annotation:

V prispevku preučujemo evropeizacijske vplive na oblikovanje politike in prakse izobraževanja odraslih v Sloveniji. V prvem delu pojasnjujemo koncept evropeizacije izobraževanja, analiziramo evropsko politiko izobraževanja odraslih in opozarjamo na prevladujočo instrumentalno ekonomistično konceptualizacijo izobraževanja odraslih. V drugem, empiričnem delu analiziramo politiko izobraževanja odraslih – resoluciji o nacionalnem programu izobraževanja odraslih (2004, 2013) ter letne programe izobraževanja odraslih za obdobje od 2005 do 2018 – in opažamo, kako je evropski ekonomistični diskurz prežel nacionalni kontekst, kakor tudi, kako so finančni mehanizmi potržili področje izobraževanja odraslih v Sloveniji. Ugotavljamo, da se je slovenska politika izobraževanja odraslih priporočilom Evropske unije prilagodila tako, da so od začetka krize v letu 2008 do leta 2016 nacionalna sredstva za izobraževanje odraslih stalno upadala, kar je posledica varčevalnih ukrepov, ki zadevajo izobraževalni sistem, šele po letu 2016 so se postopno začela spet povečevati. S tem ko se Slovenija vztrajno podreja evropskim standardom, ki vključujejo zlasti reformo poklicnega izobraževanja, privatizacijo in komercializacijo izobraževanja odraslih, izgublja svojo izhodiščno vlogo, ki jo je pri razvoju izobraževanja odraslih imela po osamosvojitvi.

APA, Harvard, Vancouver, ISO und andere Zitierweisen

4

Suchý, Václav. „Ochrana duševního vlastnictví v českých technologických firmách – její prostředky, strategie a význam pro firemní rozvoj“. ERGO 10, Nr. 2 (01.06.2015): 21–29. http://dx.doi.org/10.1515/ergo-2015-0006.

Der volle Inhalt der Quelle

Annotation:

Průzkum 150 českých převážně malých a středních inovačních firem z pěti průmyslových sektorů (strojírenství; elektrotechnika; automobilový, letecký a železniční průmysl; tzv. nové technologie; ICT) ukázal, že firmy k ochraně svých inovací využívají hlavně užitných vzorů, patentů a ochranných známek spolu se strategií neustálých inovací, udržováním náskoku před konkurencí a utajováním. Nejintenzivnější ochrana patenty a užitnými vzory, ale současně i utajováním, byla zjištěna u firem v sektoru nových technologií, kde patentuje více než 80 % firem. ICT firmy naopak patentují jenom zřídka a své inovace (software) si chrání především autorskými právy. V celém zkoumaném souboru firem existuje jasná souvislost mezi intenzitou patentování a velikostí firem; menší firmy využívají patentů výrazně méně často než firmy větší. Důvody, proč firmy patenty přihlašují, souvisejí hlavně s obranou proti konkurenčním imitacím, nicméně častým důvodem jsou i strategické úvahy s ochranou inovací přímo nesouvisející (např. blokování konkurence patenty, prevence soudních sporů a hlavně vylepšení firemní pověsti). Dominantním faktorem, který firmy od patentování naopak odrazuje, jsou vysoké finanční náklady nutné k registraci a udržení patentu i k vedení případných soudních sporů. Celkově však bez ohledu na průmyslové sektory, velikost podniku i intenzitu patentování považují firmy za výrazně významnější položku než patenty utajované postupy a utajované know-how. Porovnání s výsledky analogických zahraničních průzkumů ukazuje, že tyto rysy a motivace IP strategií českých firem jsou v zásadě podobné jako u firem v EU a v Severní Americe. Získané výsledky celkově posilují podezření, známé i z dřívějších zahraničních studií, že současné přespřílišné zaujetí počtem patentů jako indikátorem inovativnosti může být z řady příčin nebezpečně zjednodušující (vlivy specifik různých průmyslových sektorů, velikosti firem aj.). Spíše se zdá, že racionální inovační politika, zejména ve vztahu k MSP, by měla vycházet z podpory využití všech IP nástrojů v celé jejich šíři.

APA, Harvard, Vancouver, ISO und andere Zitierweisen

5

Simonič, Peter. „Solidarnost in vzajemnost v času recesije. Razumevanje starih in novih vrednosti in vrednot v poznem kapitalizmu“. Ars & Humanitas 8, Nr. 1 (01.07.2014): 5–12. http://dx.doi.org/10.4312/ah.8.1.5-12.

Der volle Inhalt der Quelle

Annotation:

Finančna kriza in njene posledice v evropskih družbah kažejo na pomanjkljivosti sedanjega gospodarskega sistema. Še posebej v t. i. obrobnih državah se dramatično povečujejo brezposelnost, nižanje porabe, občasnost del, prisilno preseljevanje delovne sile, revščina, deložacije itd. Neoliberalna politika, ki ji sledi večina evropskih vlad, ponuja malo možnosti za rešitev nastale situacije.

APA, Harvard, Vancouver, ISO und andere Zitierweisen

6

Simonič, Peter. „Solidarnost in vzajemnost v času recesije. Razumevanje starih in novih vrednosti in vrednot v poznem kapitalizmu“. Ars & Humanitas 8, Nr. 1 (01.07.2014): 5–12. http://dx.doi.org/10.4312/ars.8.1.5-12.

Der volle Inhalt der Quelle

Annotation:

Finančna kriza in njene posledice v evropskih družbah kažejo na pomanjkljivosti sedanjega gospodarskega sistema. Še posebej v t. i. obrobnih državah se dramatično povečujejo brezposelnost, nižanje porabe, občasnost del, prisilno preseljevanje delovne sile, revščina, deložacije itd. Neoliberalna politika, ki ji sledi večina evropskih vlad, ponuja malo možnosti za rešitev nastale situacije.

APA, Harvard, Vancouver, ISO und andere Zitierweisen

7

Cunder, Tomaž. „Slovensko podeželje in nova strategija razvoja“. Dela, Nr. 25 (01.12.2006): 147–58. http://dx.doi.org/10.4312/dela.25.147-158.

Der volle Inhalt der Quelle

Annotation:

V prispevku je analiziran pomen politike razvoja podeželja v glavnih strateških dokumentih in izvedbenih ukrepih kmetijske politike. Kvalitativna analiza Nacionalnega strateškega načrta za programsko obdobje 2007 - 2013, ki zajema raven usklajenosti politike z razvojnimi potrebami in cilji, predstavlja okvir za kritično oceno sprejemljivosti posameznih ukrepov. Obseg in struktura finančnih sredstev, ki jih za različne spodbude namenja država, kažeta na izrazito povečan gospodarski, socialni in okoljski pomen razvoja slovenskega podeželja.

APA, Harvard, Vancouver, ISO und andere Zitierweisen

8

Ptatscheková, Jitka. „A Comprehensive Look at the Monetary Policy, Banking and Financial Systems“. Politická ekonomie 60, Nr. 6 (01.12.2012): 840–44. http://dx.doi.org/10.18267/j.polek.880.

Der volle Inhalt der Quelle

APA, Harvard, Vancouver, ISO und andere Zitierweisen

9

Czesaný, Slavoj. „Context of Economic Policy and the Current Financial and Economic Crisis“. Politická ekonomie 61, Nr. 6 (01.12.2013): 770–94. http://dx.doi.org/10.18267/j.polek.930.

Der volle Inhalt der Quelle

APA, Harvard, Vancouver, ISO und andere Zitierweisen

10

Durčáková, Jaroslava, und Tomáš Kunz. „Exchange Rate Policy in Context of Financial Markets' Instability“. Český finanční a účetní časopis 2012, Nr. 2 (01.06.2012): 6–21. http://dx.doi.org/10.18267/j.cfuc.310.

Der volle Inhalt der Quelle

APA, Harvard, Vancouver, ISO und andere Zitierweisen

11

KRAUSOVÁ, Dagmar. „Vzdělávání osob v oblasti ICT ve výkonu trestu odnětí svobody a jeho finanční aspekty v rámci politiky zaměstnanosti v České republice“. Forenzní vědy, právo, kriminalistika 6, Nr. 2 (2021): 197–210. http://dx.doi.org/10.37355/fvpk-2021/2-07.

Der volle Inhalt der Quelle

Annotation:

Cílem příspěvku je představení souvislostí mezi vzděláváním osob plnoletých a pravomocně odsouzených k výkonu trestu odnětí svobody2 v oblasti ICT3 a využitím nabytých znalostí u těchto osob po jejich propuštění na svobodu s dopadem na finanční aspekt v rámci politiky zaměstnanosti. Příspěvek obsahuje data získaná z rozsáhlého kvantitativního průzkumu, který byl prováděn ve dvanácti českých věznicích, určených k výkonu trestu odnětí svobody osob plnoletých a pravomocně odsouzených, na podzim roku 2019. Výzkumný vzorek čítá 548 respondentů, z čehož tvoří 448 osob muži a 100 osob ženy. Součástí průzkumu byly otázky vztahující se k využívání informačních a komunikačních technologií – ICT – při páchání trestné činnosti. Data publikovaná v tomto příspěvku doposud nebyla uceleně veřejně prezentována.

APA, Harvard, Vancouver, ISO und andere Zitierweisen

12

AVBELJ, MATEJ. „PRIHODNOST SKUPNE VARNOSTNE IN OBRAMBNE POLITIKE EVROPSKE UNIJE IN USTAVNO VPRAŠANJE“. CONTEMPORARY MILITARY CHALLENGES, VOLUME 2021/ISSUE 23/3 (17.09.2021): 79–82. http://dx.doi.org/10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.23.3.rec.

Der volle Inhalt der Quelle

Annotation:

Trditev, da je Evropska unija (EU) na razpotju, je prepogost, pravzaprav kar zastarel kliše. Danes pogosteje najdemo mogoče celo natančnejšo trditev, da se EU spoprijema z eksistencialno krizo. To ni le mnenje akademikov, temveč retorika, ki je vse bolj prisotna v političnih, usmeritvenih in strateških dokumentih EU. Zaradi spreminjajočega se in vedno slabšega regionalnega in globalnega varnostnega okolja, ki je odkrito ogrozilo obstoj EU, so se povečale zahteve po resnični in stabilni skupni varnostni in obrambni politiki EU (SVOP), ki pa ni nič novega. Ima namreč dolgo zgodovino s številnimi vzponi in padci, podobno kot proces evropskega povezovanja. Pri slednjem se skrbi za nacionalno suverenost in s tem povezane nacionalne, čeprav prepogosto preozko umerjene prednostne naloge poskušajo usklajevati z normativnimi ambicijami in slovesnimi izjavami, pripravljenimi kot odgovor na resnično naraščajočo skrb za varnost. Kako so v težkih časih SVOP EU in njene države članice krmarile med Scilo nacionalnih suverenih obrambnih prednostnih nalog in Karibdo objektivnih potreb nadnacionalnega sodelovanja? Kateri so trenutno najaktualnejši varnostni izzivi? Kaj bi lahko ali morali storiti za izboljšanje SVOP in ali glede na njen prihodnji razvoj obstajajo razlogi za pesimizem ali optimizem? To so vprašanja, ki jih tematska številka Sodobni vojaški izzivi, posvečena SVOP, obravnava v petih člankih, ki so jih napisali akademiki s področja prava, mednarodnih, družboslovnih in varnostnih ved ter strokovnjaki za varnost in obrambo. Slika, ki je nastala iz člankov v tej izdaji, je pestra. Skromni optimizem v smislu napredka mehanizmov SVOP je pomešan z obžalovanjem zaradi zamujenih priložnosti, prepogosto zaradi kulture neusklajenosti, in pomisleki v zvezi s spremembami v celotnem globalnem modelu upravljanja. Slednje je predvsem tema Senčarjevega članka, ki prepričljivo pokaže, kako sta v zadnjih 20 letih evropski konsenz in miselnost obdobja po hladni vojni, vpeta v kantovske ideale liberalne demokracije, pravne države, zaščite človekovih pravic in solidarnosti v državah in med njimi, postopoma, a skoraj neopazno, prepustila prostor hobbesovskemu strateškemu in konkurenčnemu svetovnemu redu, ki so ga spodbudili interesi po nacionalni suverenosti. Kljub temu zaradi tehnološkega napredka razpad konsenza po hladni vojni in posledična sprememba paradigme prinašata nove, še neraziskane varnostne grožnje, ki ne vplivajo na nič drugega kot na naše razmišljanje. Kot Senčar tudi jasno pokaže, bosta sodobno in še posebej prihodnje vojskovanje usmerjena proti našim glavam, s ključnim poudarkom na kognitivni dimenziji, zato morajo EU in njene države članice, še posebej glede na vodilno revizionistično silo Rusijo, vlagati v kognitivne vidike SVOP. Toda EU mora za to imeti potrebne in ustrezne pristojnosti, podprte z zadostno nacionalno politično voljo. Preostali štirje članki so namenjeni prav preučevanju tega vprašanja. Članek Katarine Vatovec se zdi najbolj optimističen. Avtorica govori o procesu tako imenovane komunitarizacije obrambnih politik EU in opredeljuje potrebne družbeno-politične razloge za krepitev tega procesa v prihodnosti. Po njenem mnenju je s pomočjo zadostne politične volje, ki izhaja iz dejanskih izkušenj, mogoče postopoma uvesti komunitarizacijo, ki je tradicionalno pomenila, da se neko področje politike iz medvladnega prenese v nadnacionalni steber, za katerega velja redni zakonodajni postopek. Ta temelji na glasovanju s kvalificirano večino, katerega izplen je odvisen od uspešno izvedenih političnih pobud in vse večje ozaveščenosti o naraščajočih varnostnih grožnjah. Medtem ko po mnenju avtorice prihodnost evropske obrambne unije ostaja v rokah držav članic in medvladnega sodelovanja, so po pomembnem preboju z Lizbonsko pogodbo številni institucionalni, pravni, politični, mehki pravni in finančni ukrepi okrepili delovanje obrambne politike EU in jo hkrati vodili v smeri nadaljnje komunitarizacije. Članek Dicka Zandeeja govori o podobni normativni premisi. Avtor je namreč prepričan, da se skupna varnostna in obrambna politika spoprijema z dilemo, ali naj naredi preboj ali še naprej životari. Zanj je odgovor nedvoumen. Potreben je preboj, ki bi zapolnil vrzel med retoričnimi zavezami in dejanji. Priložnost za to ponuja Strateški kompas. Zamišljen je kot konkretno, ambiciozno in uporabno orodje, ki naj bi z oprijemljivimi smernicami oblikovalo varnostno-obrambno vlogo EU v naslednjih petih ali desetih letih. Po Zandeejevem mnenju za dosego tega cilja ni potrebno nič drugega kot realno razmišljanje. Članek se tako konča z opredelitvijo osmih konkretnih in realnih ukrepov, s katerimi bi se EU lahko prebila iz trenutnega statusa quo v SVOP, da bi lahko resnično postala globalna sila, preden bo prepozno. Prispevek Aleksandre Koziol povsem primerno dopolnjuje Zandeejevega, ko normativno podlago podkrepi z nekaj empirične vsebine. Opisuje aktualno varnostno-obrambno udejstvovanje EU v Evropi in tujini, velike izzive, ki jih to predstavlja, in dejansko zmožnost EU, da se z njimi spopade. Ta zmogljivost ostaja razmeroma šibka in včasih vprašljiva zaradi različnih političnih, organizacijskih, finančnih in včasih tudi ad hoc razlogov. Slednji se trenutno najbolj kažejo v obliki epidemije covida-19, ki je, kot dokazuje avtorica, pomembno oslabila ambicijo Evropske komisije, da prevzame vlogo geopolitične komisije. Po avtoričinem mnenju je za prihodnji razvoj SVOP odločilno, da EU hkrati gradi na civilni in vojaški strani SVOP ter razvija svoje zmogljivosti za zgodnje opozarjanje, zgodnje ukrepanje in hitro odzivanje. Članek Jelene Juvan kot zadnji, potem ko opiše zgodovinski razvoj SVOP v kontekstu evropskega povezovanja, zre v njeno prihodnost. Pri tem posebno pozornost namenja vlogi majhnih držav članic, kot je Slovenija. Avtorica ugotavlja, da velikost je pomembna in da bi lahko razvoj nadnacionalnih varnostnih in obrambnih struktur še posebej koristil majhnim državam članicam. Njihova sposobnost oblikovanja razvoja SVOP je namreč najbolj omejena, razen če vlagajo v specializacijo in sodelovanje ter preudarno izkoristijo priložnost, ko predsedujejo Svetu EU, v svoji vlogi posredovanja in nekoliko tudi določanja programa. Čeprav bo čas pokazal, kako bo Slovenija izkoristila svojo priložnost kot predsedujoča Svetu EU, avtorica članka vztraja, da je predvsemi pri majhnih državah članicah z omejenimi človeškimi in finančnimi viri določanje prednostnih nalog SVOP najpomembnejše. Ko so te določene in sporazumi sklenjeni, jih je treba tudi izpolniti. V nasprotnem primeru začne prevladovati kultura neupoštevanja predpisov, zaradi česar ostane SVOP le na pol zgrajena hiša. Pet člankov iz te številke, ki sem jih recenziral, še enkrat potrjuje Kintisov vtis, da je področje SVOP bolj kot katero koli drugo področje politike EU razpeto med ambicijami in paraliziranostjo. To je predvsem posledica neskladja med stalno spreminjajočimi se varnostnimi in obrambnimi izzivi, ki jih povzroča vse bolj dinamično globalno okolje, in resnično zmožnostjo EU, da jih rešuje. Ta je odvisna od nacionalne politične volje. Članki v tej številki odražajo zaskrbljenost zaradi počasnega napredka skupne varnostne in obrambne politike, vendar jo poskušajo premagati tudi tako, da predstavijo nekaj novih predlogov, ali vsaj z odpiranjem pravih vprašanj. Na koncu bo skupna varnostna in obrambna politika lahko resnično, kakovostno in zahtevam ustrezno napredovala šele, ko se bo oblikovalo soglasje o pravni in politični naravi EU. Dokler bo slednja ostala v sedanji hibridni obliki sui-generis, bo tudi SVOP obtičala med ambicijami in paraliziranostjo. Operacionalizacija SVOP in njen resnično funkcionalni značaj zato zahtevata, da se najprej obravnava ustavno vprašanje narave, predmeta in namena Evropske unije.

APA, Harvard, Vancouver, ISO und andere Zitierweisen

13

Marková, Jana. „Nová kniha o mezinárodní měnové a finanční stabilitě“. Politická ekonomie 69, Nr. 3 (28.06.2021): 382–90. http://dx.doi.org/10.18267/j.polek.1315.

Der volle Inhalt der Quelle

APA, Harvard, Vancouver, ISO und andere Zitierweisen

14

Kruntorádová, Ilona, und Petr Jüptner. „Finanční aspekty autonomie českých municipalit v postojích politických aktérů“. Politologický časopis - Czech Journal of Political Science, Nr. 4 (2012): 341–58. http://dx.doi.org/10.5817/pc2012-4-341.

Der volle Inhalt der Quelle

APA, Harvard, Vancouver, ISO und andere Zitierweisen

15

Pangerc Pahernik, Zvonka. „Parada učenja - Dnevi učečih se skupnosti“. Andragoška spoznanja 20, Nr. 3 (01.11.2014): 89–97. http://dx.doi.org/10.4312/as.20.3.89-97.

Der volle Inhalt der Quelle

Annotation:

Članek predstavlja nekatere vidike 19-letnega razvoja projekta Teden vseživljenjskega uče-nja, ki so pripeljali do novega pristopa k promociji izobraževanja odraslih in vseživljenjskega učenja v Sloveniji. Ta nosi zveneče ime Parada učenja (PU) s podnaslovom, ki daje vedeti, da je učenje že vraščeno v okolja, v katerih je bil pristop uporabljen, in obenem spodbuja (nadaljnji) razvoj učečih se skupnosti. Opisani so primer in nekatere značilnosti dozdajšnjih 14 Parad učenja ter njihova vpetost v prakso, stroko in politiko izobraževanja odraslih. Slednja je na evropski ravni zagotovila strateške pa tudi finančne spodbude za opisana prizadevanja v obliki Resolucije o prenovljenem Evropskem programu za učenje odraslih. Uresničevanje tega programa bo teklo tudi v prihodnje in bo podpiralo razvoj učeče se družbe.

APA, Harvard, Vancouver, ISO und andere Zitierweisen

16

Gašparič, Jure. „Slovenska ljudska stranka in njena organizacija (1890–1941)“. Contributions to Contemporary History 57, Nr. 1 (30.05.2017): 25–48. http://dx.doi.org/10.51663/pnz.57.1.02.

Der volle Inhalt der Quelle

Annotation:

Slovenska ljudska stranka je v organizacijskem pogledu posebej zanimiva, saj je od nastanka političnih strank na Slovenskem v devetdesetih letih 19. stoletja do izbruha druge svetovne vojne v Jugoslaviji imela največjo podporo volilnega telesa in pogosto oblikovala ključne politične odločitve za ta prostor. Vprašanje njene organiziranosti je po avtorjevem mnenju vsaj enako važno za razumevanje njene politike kakor idejno-politični profil in program. Pri analizi organizacijskih vprašanj in zelo razvejane mreže vsevrstnih organizacij SLS metodološko sledi strukturi treh področij, na katerih je tedaj slonela sleherna stranka; loči profesionalno področje, kamor šteje osrednjo strankarsko organizacijo s tajništvom in ožjim vodstvom, neprofesionalno, kamor uvršča številne nepolitične organizacije (društva, finančne ustanove, medije), in parlamentarno, kamor šteje strankin poslanski klub in ministre.

APA, Harvard, Vancouver, ISO und andere Zitierweisen

17

Machek, Ondřej, Luboš Smrčka, Jiří Hnilica, Markéta Arltová und Dimitrios P. Tsomocos. „General Equilibrium Analysis of the Czech Financial Market and a Financial Fragility Model“. Politická ekonomie 62, Nr. 4 (01.08.2014): 437–58. http://dx.doi.org/10.18267/j.polek.963.

Der volle Inhalt der Quelle

APA, Harvard, Vancouver, ISO und andere Zitierweisen

18

Loužek, Marek. „Ohlédnutí za historií finančních krizí“. Politická ekonomie 63, Nr. 6 (01.10.2015): 797–800. http://dx.doi.org/10.18267/j.polek.1027.

Der volle Inhalt der Quelle

APA, Harvard, Vancouver, ISO und andere Zitierweisen

19

Vlachý, Jan. „Corporate strategy and financial theory“. Politická ekonomie 57, Nr. 2 (01.04.2009): 147–62. http://dx.doi.org/10.18267/j.polek.678.

Der volle Inhalt der Quelle

APA, Harvard, Vancouver, ISO und andere Zitierweisen

20

Schönfeld, Jaroslav, Michal Kuděj und Luboš Smrčka. „Financial Characteristics of Pre-Moratorium Companies“. Politická ekonomie 67, Nr. 5 (01.11.2019): 490–510. http://dx.doi.org/10.18267/j.polek.1247.

Der volle Inhalt der Quelle

APA, Harvard, Vancouver, ISO und andere Zitierweisen

21

Stuchlíková, Zuzana. „Financial Crisis: Ideology Prevails over the Arguments“. Politická ekonomie 59, Nr. 2 (01.04.2011): 281–83. http://dx.doi.org/10.18267/j.polek.787.

Der volle Inhalt der Quelle

APA, Harvard, Vancouver, ISO und andere Zitierweisen

22

JUVAN, JELENA. „THE FUTURE OF THE COMMON SECURITY AND DEFENCE POLICY AND SMALL MEMBER STATES“. CONTEMPORARY MILITARY CHALLENGES, VOLUME 2021/ISSUE 23/3 (17.09.2021): 67–77. http://dx.doi.org/10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.23.3.5.

Der volle Inhalt der Quelle

Annotation:

Povzetek Dvaindvajset let po srečanju na vrhu v Kölnu, ki velja za zgodovinsko za SVOP, danes še vedno ne moremo govoriti o popolnoma funkcionalni in operativni SVOP. Prispevek analizira PESCO, CARD, CDP in EDF ter nekatere najpomembnejše težave evropskega obrambnega prizorišča, ki mu primanjkuje skladnosti in ostaja razdrobljeno v številnih vidikih. Države članice še vedno namenjajo veliko več finančnih sredstev za druge varnostne okvire, ki niso del EU, kot je na primer Nato. Prav tako države članice ohranjajo nacionalni fokus na področju obrambnega načrtovanja in v resnici zelo slabo izpolnjujejo dane obljube. Vprašanje je, kaj in koliko v trenutni evropski arhitekturi majhna država članica sploh lahko doseže. Prispevek osvetli vlogo majhnih držav skozi institucijo predsedovanja Evropskemu svetu. Ključne besede SVOP, Slovenija, PESCO, CARD, EDF. Abstract Twenty-two years after the EC meeting in Cologne where the CSDP came to life, we still cannot talk about a fully functional and operational CSDP. This article reflects on PESCO, CARD, the CDP and the EDF, and on some of the main issues in the European defence landscape today, which continues to be fragmented and lacks coherence in several aspects. Member States are still investing more in non-EU frameworks such as NATO, and still retain a national focus in their defence planning, showing very little discipline in meeting the commitments that they have undertaken. The question arises of what a small state can achieve in the current European architecture, if anything. The role of the small state is reflected through the Presidency of the European Council. Key words CSDP, Slovenia, PESCO, CARD, EDF.

APA, Harvard, Vancouver, ISO und andere Zitierweisen

23

Höhne, Sylva, und Věra Kuchařová. „Changes in the Financial Instruments of Family Policy in 2006-2015 and their Potential to Change Fertility Behaviour“. Politická ekonomie 64, Nr. 7 (01.11.2016): 867–90. http://dx.doi.org/10.18267/j.polek.1094.

Der volle Inhalt der Quelle

APA, Harvard, Vancouver, ISO und andere Zitierweisen

24

Benáček, Vladimír. „Reformy sociálně-ekonomických modelů v zemích EU: Teoretické přístupy“. Sociální studia / Social Studies 4, Nr. 3 (27.08.2007): 31–46. http://dx.doi.org/10.5817/soc2007-3-31.

Der volle Inhalt der Quelle

Annotation:

Rozsáhlé reformy v zemích EU jsou reakcí na nové trendy objevující se ve světě po pádu komunismu, s nimiž je minulý vývoj "státu blahobytu" v západní Evropě často v konfliktu. Těmi trendy jsou: globalizace ekonomiky, politiky a kultury, koexistence transnacionální oligopolizace korporátního sektoru bezprecedentní vlnou fúzí a akvizicí se současnou revitalizací významu malých a středních podniků lokálního významu, divergence mezi postavením mezinárodně obchodovaných a neobchodovaných statků v národní ekonomice, rostoucí napětí mezi zastánci sociálně-politického internacionalismu a zastánci nacionalismu a lokálního izolacionismu, rostoucí váha občanské společnosti ve vztahu ke státu, změny v náhledech na správu veřejných statků, nutnost revize jak struktury, tak způsobu řízení veřejných financí. Odlišnosti ve výchozích stavech společností v EU a široká škála alternativ při volbě sociálně-ekonomických cílů reforem způsobují, že reformy nemohou mít uniformní charakter a ladění jejich detailů je konfrontováno se střety v zájmech různých aktérů.

APA, Harvard, Vancouver, ISO und andere Zitierweisen

25

Dvořák, Pavel. „Monetary Cycle Theory, Debt Problem and Financial Crises“. Politická ekonomie 55, Nr. 2 (01.04.2007): 183–205. http://dx.doi.org/10.18267/j.polek.596.

Der volle Inhalt der Quelle

APA, Harvard, Vancouver, ISO und andere Zitierweisen

26

Pfeifer, Lukáš, und Zdeněk Pikhart. „The Relationship of Financial and Price Stability in the Context of the Czech Republic“. Politická ekonomie 62, Nr. 1 (01.02.2014): 49–66. http://dx.doi.org/10.18267/j.polek.937.

Der volle Inhalt der Quelle

APA, Harvard, Vancouver, ISO und andere Zitierweisen

27

Mikeszová, Martina, Martin Lux und Anne Morisseau. „The Potential Unaffordability of Rental Housing after Rent Deregulation in a Regional Perspective“. Czech Sociological Review 45, Nr. 2 (01.04.2009): 315–44. http://dx.doi.org/10.13060/00380288.2009.45.2.06.

Der volle Inhalt der Quelle

APA, Harvard, Vancouver, ISO und andere Zitierweisen

28

Janáček, Kamil. „Hluboká analýza současných problémů finančního sektoru a ekonomiky“. Politická ekonomie 66, Nr. 3 (01.06.2018): 407–8. http://dx.doi.org/10.18267/j.polek.1197.

Der volle Inhalt der Quelle

APA, Harvard, Vancouver, ISO und andere Zitierweisen

29

Kocúrek, Martin. „Komplexná monografia mapujúca vývoj financií na území Slovenska“. Politická ekonomie 67, Nr. 2 (01.02.2019): 220–23. http://dx.doi.org/10.18267/j.polek.1211.

Der volle Inhalt der Quelle

APA, Harvard, Vancouver, ISO und andere Zitierweisen

30

Bílková, Diana. „Current Look at the Financial Potential of Czech and Slovak Households“. Politická ekonomie 62, Nr. 1 (01.02.2014): 155–57. http://dx.doi.org/10.18267/j.polek.943.

Der volle Inhalt der Quelle

APA, Harvard, Vancouver, ISO und andere Zitierweisen

31

Munzi, Tomáš, und Petr Hlaváč. „Inflation Targeting and Its Impact on the Nature of the Money Supply and the Financial Imbalances“. Politická ekonomie 59, Nr. 4 (01.08.2011): 435–53. http://dx.doi.org/10.18267/j.polek.798.

Der volle Inhalt der Quelle

APA, Harvard, Vancouver, ISO und andere Zitierweisen

32

Hanousek, Jan, und Jan Novotný. „Price Jumps during Financial Crisis: From Intuition to Financial Regulation“. Politická ekonomie 62, Nr. 1 (01.02.2014): 32–48. http://dx.doi.org/10.18267/j.polek.936.

Der volle Inhalt der Quelle

APA, Harvard, Vancouver, ISO und andere Zitierweisen

33

Jelenc, Zoran. „Raziskovanje izobraževanja odraslih v Sloveniji“. Andragoška spoznanja 3, Nr. 1 (01.12.1997): 48–58. http://dx.doi.org/10.4312/as.3.1.48-58.

Der volle Inhalt der Quelle

Annotation:

V raziskavi o stanju raziskovanja izobraževanja odraslih v Sloveniji smo ugotovili, da je v obdobju 1989-1993 v Sloveniji na tem področju potekala kar obsežna in intenzivna raziskovalna dejavnost. To potrjujejo tudi naslednji podatki: bilo je 33 raziskav, ki so potekale v 11 institucijah, pri njih pa je sodelovalo 23 raziskovalcev. Raziskovalno dejavnost smo podrobno analizirali in prikazali po vrsti izvajalcev, raziskovalnih temah in prioritetah, virih in načinih financiranja, razvitosti raziskovalne infrastrukture (objave, strokovni viri, usposabljanje in strokovno povezovanje raziskovalcev) ter po obsegu in načinih mednarodnega sodelovanja. V prispevku primerjamo zdajšnje stanje s stanjem v obdobju 1989-1993. Ugotavljamo, da se sorazmerno ugodno stanje iz obdobja pred približno petimi leti poslabšuje. Zmanjšujejo se število izvajalcev raziskovanja in sredstva za raziskovanje, zaostrujejo se merila za pri dobitev sredstev za aplikative in temeljne raziskave pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo, interes Ministrstva za šolstvo in šport (MŠŠ) za raziskave se tematsko zožuje in izloča izobraževanje odraslih iz ožjega izbora prioritet; pri raziska vah zdaj močno prevladujejo razvojne raziskave, čeprav restriktivna finančna politika MŠŠ zavira tudi nekatere razvojne projekte. Razvoj raziskovalne infrastrukture še dohaja sorazmerno ugoden splošen razvoj izobraževanja odraslih. Ocenjujemo, da so za ugodnejši razvoj raziskovanja pri izobraževanju odraslih potrebni posebne spodbude in ukrepi (posebna merila za pridobivanje raziskav, razvoj institucij, razvoj in usposabljanje raziskovalcev, razvoj infrastrukture in mednarodnega sodelovanja), saj je izobraževanje odraslih še premlada dejavnost, andragogika kot znanstvena disciplina pa še nima prave tradicije, da bi sama dovolj hitro premostila vse zahteve, na podlagi katerih bi se lahko uvrstila med tiste dejavnosti m znanstvene vede, ki imajo daljšo zgodovino in bogato tradicijo.

APA, Harvard, Vancouver, ISO und andere Zitierweisen

34

Doseděl, Tomáš, und Tomáš Katrňák. „Economic and Non-economic Returns to Higher Education during a Period of Educational Expansion in the Czech Republic“. Czech Sociological Review 53, Nr. 5 (01.10.2017): 693–718. http://dx.doi.org/10.13060/00380288.2017.53.5.361.

Der volle Inhalt der Quelle

APA, Harvard, Vancouver, ISO und andere Zitierweisen

35

Brown, David, Russell Hogg, Mark Finnane, John Pratt und Anna Eriksson. „Review Essay: John Pratt and Anna Eriksson (2013) 'Contrasts in Punishment: An Explanation of Anglophone Excess and Nordic Exceptionalism'“. International Journal for Crime, Justice and Social Democracy 2, Nr. 3 (01.11.2013): 120–34. http://dx.doi.org/10.5204/ijcjsd.v2i3.124.

Der volle Inhalt der Quelle

Annotation:

This review essay combines the comments made by David Brown, Russell Hogg and Mark Finanne at the Crime, Justice and Social Democracy: 2nd International Conference July 2013. It is followed by a rejoinder by the two authors John Pratt and Anna Eriksson.

APA, Harvard, Vancouver, ISO und andere Zitierweisen

36

Marková, Jana. „Nová kniha o současných problémech mezinárodního měnového a finančního systému“. Politická ekonomie 67, Nr. 5 (01.11.2019): 567–73. http://dx.doi.org/10.18267/j.polek.1250.

Der volle Inhalt der Quelle

APA, Harvard, Vancouver, ISO und andere Zitierweisen

37

Rowe, Elizabeth, Reece Walters und Michael Grewcock. „Revew Essay: Leanne Weber and Sharon Pickering (2011) 'Globalization and Borders: Death at the Global Frontier'“. International Journal for Crime, Justice and Social Democracy 2, Nr. 3 (01.11.2013): 135–41. http://dx.doi.org/10.5204/ijcjsd.v2i3.133.

Der volle Inhalt der Quelle

Annotation:

This review essay combines the comments made by David Brown, Russell Hogg and Mark Finanne at the Crime, Justice and Social Democracy: 2nd International Conference July 2013, hosted by the Crime and Justice Research Centre, QUT Brisbane. It is followed by a reply by the two authors John Pratt and Anna Eriksson.

APA, Harvard, Vancouver, ISO und andere Zitierweisen

38

Procházka, David, und Šimon Vanc. „Are the Financial Fair Play Regulations Fair and Sustainable? Case of English Premier League“. Politická ekonomie 69, Nr. 1 (05.03.2021): 73–98. http://dx.doi.org/10.18267/j.polek.1306.

Der volle Inhalt der Quelle

APA, Harvard, Vancouver, ISO und andere Zitierweisen

39

Allen, Chris, und Kateřina Šmídková. „Modelování poptávky českých domácností po finančních aktivech v období kuponové privatizace“. Politická ekonomie 45, Nr. 3 (1997): 401–10. http://dx.doi.org/10.18267/j.polek.285.

Der volle Inhalt der Quelle

APA, Harvard, Vancouver, ISO und andere Zitierweisen

40

FORAN, HEATER M. „RECENZIJA VOJAŠKE DRUŽINE: DINAMIKA, PREDNOSTI IN IZZIVI“. CONTEMPORARY MILITARY CHALLENGES, VOLUME 22/2 (17.06.2020): 117–20. http://dx.doi.org/10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.22.2.r.

Der volle Inhalt der Quelle

Annotation:

Družinski odnosi predstavljajo eno izmed najdragocenejših človekovih izkušenj, tako znotraj kot zunaj vojske, zato lahko morebiten razdor ali nesoglasje močno vpliva na posameznike in družbo. Podpora družini vpliva tudi na poklicne kazalnike, kot so pridobivanje in zadržanje kadra ter pripravljenost vojske. Pripadnost družine vojaški službi se lahko prenaša iz generacije v generacijo in vpliva na javno podporo vojski kot ustanovi. V tej tematski številki Sodobnih vojaških izzivov so predstavljeni medsebojni vplivi družine, vojske in širše družbe. Prispevki o vojaških družinah dajejo vpogled v sociološke vidike »vojaških družin« v Sloveniji in tujini. V člankih so obravnavana svojevrstna in pomembna vprašanja, povezana z vojaškimi družinami ter družbo. Za dosego napredka pri podpori vojaških družin je nujen objektiv socioekološkega modela za raziskovanje dejavnikov tveganja in zaščite v kombinaciji z znanstvenim pristopom in osredotočenostjo na kontekstualne dejavnike. Avtorji so se zato v svojih člankih osredinili na kompleksnost in pomen vojaških družin ter učinke politike, ki je s tem povezana. Na področju vede o družini je le malo pozornosti namenjene znanstvenim raziskavam, zato bi bilo treba preučiti sedanje in pretekle razmere na tem družbenem področju ter njihov vpliv na družine različnih socioekoloških ravni. Kot podlaga za obravnavo politik in raziskovalnih načrtov je lahko dobro izhodišče zgodovinsko ozadje družine in njenih odnosov z vojsko v Sloveniji in tujini (Jelušič, Jelušič Južnic in Juvan, 2020). Raziskave o vojaških družinah v Slovenski vojski so razmeroma novo in vedno pomembnejše področje, če upoštevamo spremembe v zadnjih treh desetletjih, ki so se zgodile zaradi prostovoljnega služenja in nato še profesionalizacije vojske. Avtorji se podrobno ukvarjajo tudi z organizacijskimi in političnimi spremembami v Sloveniji, ki so potekale hkrati z raziskovanjem vojaških družin doma in v tujini. Čeprav se vojaškim družinam zdaj priznava širši pomen, še vedno ostajajo ovire do uspešnega izvajanja podpornih programov. Hess, Jakopič in Kasearu s sodelavci v svojih prispevkih (2020) navajajo več primerov podpornih programov, ki vojaške družine lahko krepijo in povečajo njihovo pripravljenost. Za doseganje najboljših kazalnikov se je treba usmeriti ne samo v reševanje težav, temveč tudi v primarno preprečevanje dejavnikov tveganja in spodbujanje odpornih družin (na primer s spodbujanjem kakovostnih zaupnih odnosov), za kar je nujna podpora na več ravneh delovanja, vključno s psihološko podporo, socialnim varstvom, pravnim svetovanjem in duhovno oskrbo. Poleg kontekstualnih vidikov in preučitve družbenih razmer je pomemben del raziskovanja vojaških družin tudi opredelitev dejavnikov tveganja in zaščite za socioekološke kazalnike na podlagi empiričnih raziskav. Vuga (2020) opisuje akcijski načrt za sedanje raziskave, v katerem so opredeljeni dejavniki različnih socioekoloških ravni, ki vplivajo na kazalnike o vedenjskem zdravju družin. Med dejavnike tveganja in zaščite, ki so najbolj povezani s kazalniki v slovenskem vojaškemu kontekstu, se lahko usmerijo tudi prihodnji programi in odločitve. Pristop, ki temelji na javnem zdravstvu, se v drugih državah uporablja za seznanjanje vojaških voditeljev s potrebami njihove vojske. Pri našem sodelovanju z vojsko ZDA smo modele dejavnikov tveganja in zaščite uporabili za opredelitev posebnih spremenljivih dejavnikov pri predvidevanju vedenjskih kazalnikov in kazalnikov zdravja družin. Prav v to bi lahko tudi usmerili ukrepanje na ravni posameznika, družine, službe in skupnosti. Širjenje modela socioekoloških raziskav, ki ga Vuga načrtuje s sodelavci, bo uporabno za Slovensko vojsko, rezultati pa bi lahko bili koristni tudi za druge vojaške organizacije. Ukrepanje, ki izhaja iz modelov dejavnikov tveganja in zaščite v projektu MilFam (vojaške družine), se nato lahko preizkusi v študijah, da se zagotovita učinkovito izvajanje in spreminjanje kazalnikov vedenjskega zdravja. Projekt MilFam bo predstavljal pomemben korak pri obravnavanju potreb vojaških družin v Sloveniji. Preostali članki navajajo še več pomembnih vidikov vojaškosocioloških raziskav, vključno z razlikami med državami, izzivi napotitve in demografskimi spremembami, ki vplivajo na koncept »vojaških družin«. Kasearu s sodelavci v prispevku (2020) primerja koncept vojaških družin v treh različnih državah. Obravnavanje družin kot del vojske ali ločeno, kot velja za nekatere druge poklice, je odvisno od tega, kako je v različnih državah opredeljena vojaška služba. V nekaterih kontekstih je poudarjen način namenjen samo pripadnikom brez upoštevanja civilnih družinskih članov. V vojski je veliko razlogov, ki nakazujejo, da programi za civilne družinske člane in tako usmerjena politika ne koristijo samo vojaškim družinam, temveč lahko izboljšajo tudi pripravljenost vojske. Sedanja politika ne omogoča podpore življenjskim sopotnikom oziroma zakoncem in otrokom, ki ostanejo doma. Napotitve v takih razmerah lahko vodijo v psihološke stiske, finančna bremena in slabše delovanje družine. V digitalni dobi so pripadniki na misijah pogosto dobro obveščeni o težavah doma in se zaradi pomanjkanja razmer, ki bi podpirale člane vojaških družin, lahko počutijo nemočne, kadar so zdoma. Poleg izzivov, ki jih povzroča ločitev, se vojaške družine spoprijemajo tudi s svojevrstnimi izzivi bivanja v tujini. V takšnih razmerah sta pomembni infrastruktura in mreža za zagotavljanje neformalne ter formalne podpore družinskim članom, kadar se poskušajo znajti v novem okolju. To vključuje materialno in čustveno podporo družinskim članom med prilagajanjem na življenje v tuji državi. Nastanitev, zdravstvena oskrba, izobraževanje, jezik in možnosti zaposlitve za družinske člane so nekatere izmed skrbi, s katerimi se družine spoprijemajo med bivanjem v tujini. Odvisno od velikosti vojaške infrastrukture v tujini lahko vojska pomaga s svojimi notranjimi viri. Pogosto pa ni na voljo zadostne notranje podporne infrastrukture, zato se nekatere izmed teh pomanjkljivosti lahko zapolnijo s sporazumi z državami gostiteljicami. Švab (prav tako tudi Jelušič s sodelavci ter Kasearu s sodelavci) omenja dodatno kompleksnost, pri čemer izzivi, s katerimi se spoprijemajo vojaške družine, niso odvisni samo od vojaške infrastrukture in politike, temveč tudi od družinske strukture ter dinamike. Jelušič in sodelavci izpostavljajo, kako se je tipična družina pripadnika vojske razvijala v preteklosti. Švab opisuje dinamiko družinske strukture v Sloveniji in njeno prepletanje z organizacijskimi potrebami vojske. Struktura družine se je v zadnjih desetletjih bistveno spremenila, kar predstavlja vojaškim družinam nove izzive. S spreminjanjem družinskih struktur so povezani raznovrstni dejavniki tveganja in področja, v katera morajo biti usmerjeni podporni programi. Delitev dela in družinskih vlog se v Sloveniji in po svetu nenehno razvija. Vedno več je raziskav, ki utemeljujejo pomembnost spola in delitve dela v vojaškem kontekstu. Podpora pripadnicam z otroki se razlikuje od podpore, ki so je deležni njihovi moški kolegi, zato so nujni bolj ciljno usmerjeni podporni programi. V raziskavah in politiki moramo biti pri uresničevanju potreb različnega delovanja vojaških družin pozorni na formalne in neformalne podporne mreže. V celotni tematski številki se omenjajo posebni primeri programov, ki so vojaškim družinam že na voljo. Bistveno je, da se programi ne samo izvajajo, temveč da izvajanje učinkovitih programov temelji na trdni podlagi empirične podpore. Eden izmed takšnih primerov je program PREP (angl. Preparation and Relationship Enhancement/Education Programme, program za pripravo in izboljšanje/izobraževanje o odnosih), ki je v več državah na voljo za podporo zaupnim partnerstvom med vojaškimi pari. Podatki številnih študij dokazujejo učinkovitost tega programa pri zmanjševanju stisk. V tej tematski številki je prikazano, kako pomembna je vojaška družina za učinkovito poklicno delo. Kljub svojemu očitnemu pomenu pa vojaške družine pogosto nimajo dovolj podpore v različnih oblikah (na primer z ustreznimi razmerami ali preprečevalnimi ukrepi na podlagi dejstev), kar ne samo vpliva na poklicne kazalnike, kot so zadovoljstvo na delovnem mestu, stalnost, izostanki z dela in zadovoljstvo z vodstvom, temveč družine izpostavlja težavam in psihološkim stiskam. Ločitve oziroma razhodi in samsko življenje (tj. družbena osamitev) so poleg negativnih poklicnih kazalnikov povezani s tveganji za pojav depresije in samomorilnosti. Podporni programi se morajo osredotočiti na spremembe družinskih struktur, ki so lahko še posebno stresne, kot tudi na negativne dejavnike stresa, ki se pojavijo znotraj družinskih struktur (na primer nesoglasja in nasilje v družini), kar prav tako vpliva na poklicne kazalnike. Prav na to medsebojno povezanost opozarja tematska številka, ki bo lahko uporabna referenca za prihodnje raziskovalne študije in način delovanja, ki bo usmerjeno v korist vojske in vojaških družin.

APA, Harvard, Vancouver, ISO und andere Zitierweisen

41

Lux, Martin, und Petr Sunega. „Housing Affordability of Rental and Owner-Occupied Housing over the Course of the Economic Transformation in the Czech Republic (1991-2003)“. Czech Sociological Review 42, Nr. 5 (01.10.2006): 851–82. http://dx.doi.org/10.13060/00380288.2006.42.5.02.

Der volle Inhalt der Quelle

APA, Harvard, Vancouver, ISO und andere Zitierweisen

42

Teplý, Petr. „Komplexní pohled do světa financí a bankovnictví z dílny prof. Poloučka“. Politická ekonomie 58, Nr. 5 (01.10.2010): 709–13. http://dx.doi.org/10.18267/j.polek.757.

Der volle Inhalt der Quelle

APA, Harvard, Vancouver, ISO und andere Zitierweisen

43

Cíchová Králová, Dana. „Aplication of the BGM Model for Interest Rate Risk Management in the Czech Environment after Financial Crisis“. Politická ekonomie 63, Nr. 6 (01.10.2015): 714–40. http://dx.doi.org/10.18267/j.polek.1023.

Der volle Inhalt der Quelle

APA, Harvard, Vancouver, ISO und andere Zitierweisen

44

Vejmělek, Jan. „CNB FX Intervention and Its Impact on Financial Markets“. Politická ekonomie 62, Nr. 6 (01.12.2014): 808–23. http://dx.doi.org/10.18267/j.polek.983.

Der volle Inhalt der Quelle

APA, Harvard, Vancouver, ISO und andere Zitierweisen

45

Titze, Miroslav. „Liquidity Crisis and Financial Contagion in 2007-2009: Another Lesson“. Politická ekonomie 65, Nr. 6 (01.12.2017): 690–708. http://dx.doi.org/10.18267/j.polek.1170.

Der volle Inhalt der Quelle

APA, Harvard, Vancouver, ISO und andere Zitierweisen

46

PREBILIČ, VLADIMIR. „VETERANI IN DRUŽBA“. VETERANSKE ORGANIZACIJE – ALI JIH SPLOH POTREBUJEMO?/ VETERAN ORGANISATIONS – ARE THEY EVEN NEEDED?, VOLUME 2017/ ISSUE 19/2 (15.06.2017): 11–12. http://dx.doi.org/10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.19.2.01.

Der volle Inhalt der Quelle

Annotation:

V Atenah je bila leta 2015 sprejeta odločitev, da prihodnjo konferenco vojaških zgodovinarjev v raziskovalni skupini za proučevanje konfliktov (Conflict Studies Working Group – CSWG) znotraj programa Partnerstvo za mir gosti Slovenija. V sodelovanju in s finančno podporo Ministrstva za obrambo smo oblikovali organizacijski odbor, ki so ga sestavljale štiri ustanove: Vojaški muzej (za MO), Inštitut za novejšo zgodovino, Fakulteta za družbene vede in francosko obrambno ministrstvo, ki ga je predstavljala Agencija za veterane in žrtve vojne. Ministrici za obrambo Andreji Katič in brigadirju Milku Petku pa smo hvaležni za podporo pri organizaciji, financiranju ter razumevanju vloge Republike Slovenije v mednarodnih znanstvenih krogih. Razumevanje in vsestranska podpora sta nam omogočila uspešno izvedbo odmevnega mednarodnega posveta. Na njem smo uspeli soočiti (pre)nekatere izkušnje in predstaviti številne izzive. Predvsem pa so vsi udeleženci zapuščali Ljubljano z oblico prijaznih vtisov in novim znanjem o slovenskem obrambnem sistemu ter naši zgodovini. Pri izbiri tem, ki naj bi jih raziskovalci iz več kot 30 držav raziskovali in nato tudi predstavili na letni konferenci, smo se strinjali, da bi tokrat morda postavili v ospredje manj izrazito vojaško temo – veterane. Zakaj? Vojaški zgodovinarji smo vse prevečkrat osredinjeni na pomembne spopade, bitke in vojne, v katerih imajo najpomembnejšo vlogo vojaški poveljniki, politični odločevalci in koalicije sil. Z vso vnemo proučujemo taktiko, operatiko, strategijo, razlagamo vlogo vseh mogočih bolj ali manj pomembnih dejavnikov, ki so vplivali bodisi na potek spopada bodisi na njegov rezultat. Posledice spopadov, bitk in vojn analiziramo in tolmačimo z veliko količino arhivskega gradiva in odstiramo tančice skrivnosti številnih, morda že običajnih dejstev … Toda, ko orožje utihne in besedo ponovno prevzamejo politiki, ko se življenje na različne načine začne vračati v čim normalnejše razmere, saj so vojna in njene posledice nedvomno nenormalne, se v ospredje postavi odpravljanje posledic te vojne. Obnova porušenih mest in infrastrukture ter vsestransko oživljanje gospodarstva so v središču pozornosti. Vojske, tako tiste, ki so zmagale, še bolj pa tiste, ki so bile poražene, stopijo v ozadje. Še bolj v ozadje pa stopijo vojaki, morda najbolj tisti, ki zaradi vojnih posledic ne morejo več nadaljevati dela v vojaških strukturah. In prav te nepopravljive posledice nepovratno in vsestransko spreminjajo njihove osebnosti, da pogosto za vedno spremenijo način življenja. Največkrat tako, da se njihov status, družbeni, socialni in tudi vsestranski, spremeni na slabše. Prav zaradi tega so se oblikovale različne veteranske organizacije, ki niso namenjene le vzdrževanju stikov med nekdanjimi vojaki, temveč so tudi združenje, ki zagovarja njihov status in njihove pravice ter opozarja na njihovo neenakost v družbi. Pričakovati bi bilo, da je položaj veteranov tako zadovoljivo rešen in da kakršna koli nadaljnja marginalizacija nekdanjih pripadnikov oboroženih sil ni več mogoča, pa vendar ni tako. Čeprav je odnos države do veteranov pravzaprav ogledalo njene zrelosti, občutljivosti do ranljivih ter spoštovanja do najbolj zaslužnih, ta pogosto ni tak, kot bi pričakovali. Razlogi so na obeh straneh: tako pri odločevalskih elitah, ki veliko prehitro dajejo prednost drugim, nemara aktualnejšim izzivom, pa tudi pri veteranskih organizacijah, ki bi prav gotovo morale biti z boljšim načinom organiziranja neposreden in tudi trši pogajalec, ko se razpravlja o statusu veteranov. Med gospodarsko krizo, ko skoraj po pravilu posledice prizadenejo nižje družbene sloje, ni dosti drugače tudi z veterani. Manjšanje nacionalnih ter obrambnih proračunov pomeni zmanjševanje sredstev tudi za veterane, največkrat se finančni rezi začnejo prav pri njih. Zato je razprava o statusu veteranov zelo primerna tudi danes. Hkrati pa so prav veteranske organizacije živ zgodovinski spomin na izjemne napore in velike žrtve, zato nas opominjajo na krute posledice vojn in dogodke po njej. Zelo, zelo bi se morali odločevalci zgledovati po njih … Mogoče ta razprava in njej podobne vsaj malo spremenijo tudi odnos do njih. Vam, spoštovane veteranke in veterani, pa se moramo zahvaliti in pokloniti ter z velikim spoštovanjem negovati čim pristnejše odnose z vami. Vemo, da je temeljna značilnost veterana, da je pred svoje interese ter interese svojih bližnjih in drugih skupin postavil narod kot celoto. Da je bil zanj pripravljen žrtvovati največ – svoje življenje. Zato je prav in tudi spodobi se, da našim veteranom z dostojnim odnosom in vsestranskim vključevanjem v sodobno družbo zagotovimo kakovostno življenje.

APA, Harvard, Vancouver, ISO und andere Zitierweisen

47

Šindelář, Jiří, und Petr Budinský. „Agent-Principal Problem in Financial Distribution“. Politická ekonomie 66, Nr. 4 (01.08.2018): 491–507. http://dx.doi.org/10.18267/j.polek.1208.

Der volle Inhalt der Quelle

APA, Harvard, Vancouver, ISO und andere Zitierweisen

48

Izák, Vratislav. „Public finance sustainability and dynamic efficiency“. Politická ekonomie 56, Nr. 2 (01.04.2008): 162–81. http://dx.doi.org/10.18267/j.polek.635.

Der volle Inhalt der Quelle

APA, Harvard, Vancouver, ISO und andere Zitierweisen

49

Tomšík, Vladimír. „Ohlédnutí za reformami, ohlédnutí za konferencí dvacet let finančních a bankovních reforem v České republice“. Politická ekonomie 58, Nr. 2 (01.04.2010): 271–77. http://dx.doi.org/10.18267/j.polek.730.

Der volle Inhalt der Quelle

APA, Harvard, Vancouver, ISO und andere Zitierweisen

50

Antoch, Jaromír, Jan Hanousek, Marie Hušková und Jiří Trešl. „Detection of Changes in Panel Data: Change in Fama-French Model Parameters for Selected European Stocks During the Financial Crisis“. Politická ekonomie 67, Nr. 1 (01.02.2019): 3–19. http://dx.doi.org/10.18267/j.polek.1233.

Der volle Inhalt der Quelle

APA, Harvard, Vancouver, ISO und andere Zitierweisen

Wir bieten Rabatte auf alle Premium-Pläne für Autoren, deren Werke in thematische Literatursammlungen aufgenommen wurden. Kontaktieren Sie uns, um einen einzigartigen Promo-Code zu erhalten!